Za zagotovitev zdravstvenega varstva zaposlenih skrbi pooblaščeni zdravnik, ki si ga mora delodajalec izbrati (običajno gre za sklenitev pogodbe o izvajanju teh nalog) med zdravniki specialisti medicine dela, prometa in športa oz. zdravstvenih zavodov, ki s takim kadrom razpolagajo. Naloge pooblaščenega zdravnika so definirane v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Glavne naloge pa so sodelovanje pri izdelovanju ocene tveganja (izdelava zdravstvene ocene delovnih mest) in izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.
Preventivni zdravstveni pregledi so del sistema zdravstvenega varstva delavcev in se izvajajo pred zaposlitvijo oz. po prekinitvi dela za več kot 12 mesecev (predhodni pregledi) in potem periodično (obdobni pregledi) v rokih, definiranih v oceni tveganja (zdravstveni oceni delovnega mesta). Po potrebi se lahko izvajajo tudi še dodatni usmerjeni pregledi v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002, 29/2003 popr., 124/2006).
Zaklon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS 43/2011) je na novo definiral in delodajalcem naložil obvezo, da načrtujejo ter izvajajo promocijo zdravja na delovnem mestu.
Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, kar dosežemo s kombinacijo:
Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čemer se doseže:
Za uspešno izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu sta potrebni stalna zavezanost vseh (vodstva in delavcev) in priprava kakovostnega programa promocije zdravja (po predhodni ocenitvi potreb) ob prvem pogoju, da se že izvajajo vsi zakonsko zahtevani ukrepi in se uspešno obvladujejo nevarnosti pri delu, saj gre za nadgradnjo, ki temelji na prostovoljnih ukrepih za izboljšanje zdravja, ki jih izvajata obe strani (vodstvo in delavci).
Pri pripravi programa promocije zdravja je treba določiti prednostne cilje programa, npr. zmanjšanje stresa, zmanjšanje kostno mišičnih obolenj, spodbujanje zdravega življenjskega sloga na splošno ipd., in v program vključiti aktivnosti, ki sledijo tem ciljem, npr. organiziranje in spodbujanje športnih ter rekreativnih aktivnosti zaposlenih, spodbujanje zaposlenih, da se vključijo v obstoječe organizacije in skupine, ki se ukvarjajo z zdravimi dejavnostmi, organiziranje, in da se udeležujejo predstavitev, delavnic in podobnih aktivnostih za spodbujanje zdravega življenjskega sloga ipd.
Pri promociji zdravja je pomembno, da damo priložnost, da se lahko vključijo vsi delavci, in da se izogibamo neenakostim (npr. treba je upoštevati urnike delavcev pri organizaciji aktivnosti promocije zdravja).
V vrtcih, šolah, dijaških domovih in podobnih ustanovah se izvajanje promocije zdravja na delovnih mestih odraža tudi pri otrocih oziroma dijakih, ki obiskujejo ustanovo, saj tudi sami spremljajo procese spodbujanja zdravega načina življenja in so vanje vključeni, to pa pozitivno vpliva na njihovo nadaljnje življenje in njihov odnos do ohranjanja lastnega zdravja.
Delodajalec mora za zagotavljanje prve pomoči sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, ter zagotovitvijo materiala in opreme za prvo pomoč.
Zagotoviti je treba, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno ločeni enoti in v vsaki izmeni vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Pri delih, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek poškodb, je treba zagotoviti, da je v procesu na vsakih 20 delavcev prisoten vsaj en delavec, usposobljen za izvajanje prve pomoči.
Oprema in material za prvo pomoč se hrani v omarici prve pomoči, katere vsebina je zapisana v Pravilniku o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/06).
Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe, pa je treba zagotoviti eno omarico na 20 zaposlenih.
Mesta hrambe opreme za prvo pomoč morajo biti označena in delavcem lahko dostopna. Oprema za prvo pomoč mora biti na mestih, kjer se hrani, zavarovana pred umazanijo in visokimi temperaturami.
Na omarici prve pomoči morajo biti zraven znaka rdečega križa vidno označeni podatki:
Usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč (Rdeči križ Slovenije).
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS 43/11) pravi, da je pri sprejemanju ukrepov glede prve pomoči treba upoštevati tudi druge sodelujoče osebe v delovnem procesu, kar za šole in vrtce pomeni, da je treba pri določitvi števila omaric PP in števila usposobljenih oseb za nudenje PP upoštevati tudi število otrok v objektu.