Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Javno naročanje

 

Uvod

Na podlagi statističnih podatkov obseg vseh javnih naročil, oddanih v Republiki Sloveniji v letu 2016, znaša 3.912.762.959 evrov. Navedena vrednost javnih naročil v bruto družbenem proizvodu (BDP) znaša 9,84 odstotkov.[1] V letu 2016 je ponovno razvidno povečanje deleža javnih naročil v BDP, ki je od leta 2013 upadal. V letu 2016 je delež javnih naročil v BDP za 1,04 odstotne točke večji kot v letu 2015.[2] Čeprav podatki o obsegu vseh javnih naročil, oddanih v Republiki Sloveniji v letu 2017, še niso znani, saj Ministrstvo za javno upravo, ki je ministrstvo, pristojno za javna naročila (34.a člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 52/2002 s sprem.), na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu najpozneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje Vladi Republike Slovenije v potrditev (tretji odstavek 107. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), pa je glede na število objav na portalu javnih naročil razvidno, da ti ne bodo zanemarljivi. Vsi ti podatki pa kažejo, da so naročniki, kot jih opredeljuje 9. člen ZJN-3 (med njimi so tudi javni zavodi, ki so zaobseženi s pojmom druge osebe javnega prava iz alinee c prvega odstavka 9. člena ZJN-3), zaradi obsega nabav pomembni deležniki na trgu. Naročniki z uporabo svoje nabavne moči, da izberejo okoljsko prijazno blago, storitve in gradnje, zato lahko pomembno prispevajo k trajnostni potrošnji in proizvodnji; torej k zelenemu javnemu naročanju.[3]

Če je zeleno javno naročanje na ravni Evropske unije prostovoljni instrument[4] in se ga v Republiki Sloveniji s številnimi zakonskimi rešitvami spodbuja, pa je zeleno javno naročanje v Republiki Sloveniji v določenih primerih nabav tudi obveza. Vlada Republike Slovenije namreč skladno s prvim odstavkom 71. člena ZJN-3 v primerih, ko je to potrebno, za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevajo okoljske vidike (poleg socialnih in etičnih vidikov) ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila in posebne pogoje o izvedbi javnega naročila. Na podlagi tega zakonskega pooblastila je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/2017; v nadaljevanju: Uredba o ZeJN), ki je začela veljati 1. 1. 2018 (15. člen Uredbe o ZeJN). S tem dnem je prenehal veljati prejšnji podzakonski akt, ki je urejal zeleno javno naročanje, tj. Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba 2011) (10. člen Uredbe o ZeJN).

ELEKTRONSKA ODDAJA PONUDBE

I.

S 1. 4. 2018 je tudi v naš pravni sistem uveden sistem elektronske oddaje ponudbe. Glede na dokaj skope določbe ZJN-3, ki to vprašanje ureja v 37. členu, gre zapisati, da so naročniki dolžni ponudnikom omogočiti, da ponudbe oddajo elektronsko v vseh primerih, razen

a) če bi bili zaradi specializirane vrste javnega naročila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebni točno določeni orodja, naprave ali oblika datotek, ki niso splošno razpoložljivi ali podprti s splošno razpoložljivimi programi;

b) če se pri programih, ki podpirajo oblike datotek, ustrezne za opis ponudb, uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobenim drugim odprtim ali splošno dostopnim programom, ali če so zaščitene z licenco in jih naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo;

c) če bi bila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebna specializirana pisarniška oprema, ki naročnikom ni splošno dostopna;

č) če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket, ki jih ni mogoče predložiti z elektronskimi sredstvi.

Ne glede na navedeno pa naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb, če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogočijo alternativni načini dostopa v skladu z devetim odstavkom tega člena ...

Predstavitev zavoda Kranjski vrtci

Kranjski vrtci so  javni vzgojno-varstveni zavod, ki deluje na 16 lokacijah. V 95 oddelkov je vključenih 1.750 otrok, za katere skrbi 285 zaposlenih.  Otroci so v oddelke razporejeni glede na starost. Zavod ima oblikovane oddelke I. in II. starostnega obdobja ter kombinirane oddelke. Oblikovanih je tudi pet razvojnih oddelkov, v katere je vključenih od 25 do 30 otrok s posebnimi potrebami, enako število otrok s posebnimi potrebami pa je integriranih v redne oddelke.

Državni zbor Republike Slovenije je 18. novembra 2015 sprejel novi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). ZJN-3 bo pričel veljati 1. aprila 2016 in bo nadomestil dotlej veljavna ZJN-2 in ZJNVETPS, ki sta bila (s spremembami) v uporabi od leta 2007.

Z ZJN-3 sta bili v pravni red Republike Slovenije preneseni Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014) ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014).

Naročniki, ki so javni zavodi, so doslej pri oddaji javnih naročil uporabljali ZJN-2, od 1. aprila 2016 dalje pa bodo uporabljali ZJN-3, in sicer v delu, ki ureja t.i. »splošno« področje. V nadaljevanju prispevka bodo zato prikazane novosti ZJN-3, ki se nanašajo na omenjeno področje.

Splošno

ZPVPJN določa, da je pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ter v sodnem postopku, ki poteka pred okrožnim sodiščem (v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, je za sodni postopek izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani).

Pravno varstvo se v skladu z ZPVPJN ne zagotavlja pri t. i. evidenčnih naročilih – tj. naročilih pod vrednostnimi pragovi 20.000 evrov za blago in storitve oz. 40.000 evrov za gradnje (peti odstavek 24. člena ZJN-2, prvi odstavek 4. člena ZPVPJN). Zgolj v omejenem obsegu (in sicer v obsegu uporabe ZJN-2 – drugi odstavek 20. člena) se pravno varstvo zagotavlja pri oddaji storitev iz Seznama storitev B .

Preberite:

  • Aktivna legitimacija
  • Roki za vložitev revizijskega zahtevka
  • Procesne omejitve pri vlaganju revizijskih zahtevkov
  • Obvezne sestavine revizijskega zahtevka
  • Posledice vloženega revizijskega zahtevka
  • Vodenje predrevizijskega postopka
  • Nadaljevanje pravnega varstva
  • Revizijski postopek
  • Sodno varstvo

Z ZJN-3 se nadaljuje postopno uvajanje elektronskega javnega naročanja. Iz določil prvega odstavka 37. člena ZJN-3 tako izhaja, da se, razen v izrecno navedenih primerih (drugi, četrti in šesti odstavek 37. člena ZJN-3), za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. 

Postopki oddaje javnih naročil

ZJN-3 pozna naslednje postopke oddaje javnih naročil ...

Vrednosti za izvajanje posameznih vrst postopkov javnih naročil

Naročnik lahko izvede le tisti postopek oddaje javnega naročila, ki ga, glede na vrednost naročila, dopušča zakon. Vrednosti za posamezne postopke so določene v 21. členu ZJN-3.

Pojem javnih naročil

Država (v širšem smislu) mora za svoje delovanje kupovati blago, najemati storitve in naročati gradnje. V tem primeru na trgu zbira ponudbe in izbere najugodnejšega ponudnika, s katerim sklene pogodbo. Država je v teh razmerjih subjekt, ki na trgu nastopa na strani povpraševanja. V tej vlogi ne nastopa s pozicije oblasti, temveč kot enakopravna stranka v obligacijsko pravnih razmerjih oziroma kot naročnik. V ta obligacijsko pravna razmerja vstopa prostovoljno in jih glede na svoje potrebe oblikuje v skladu z načeli dispozitivnosti, pogodbene svobode in avtonomije strank. Glede na dejstvo, da država pri kupovanju blaga, najemanju storitev in naročanju gradenj razpolaga z javnimi (davkoplačevalskimi) sredstvi, pa v postopku sklepanja pogodb kljub vsemu mora upoštevati posebna pravila. Namen teh pravil je zagotoviti, da država odda naročilo in sklene pogodbo šele po izvedenem postopku oddaje javnega naročila, ki mora biti pregleden in v katerem morajo imeti vsi gospodarski subjekti, ki želijo sodelovati na trgu javnih naročil, enakopraven položaj. Ker mora biti v postopkih oddaje javnih naročil spoštovana poštena konkurenca, je na ta način omogočena tudi gospodarna poraba javnih sredstev.

Splošno

ZPVPJN določa, da je pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ter v sodnem postopku, ki poteka pred okrožnim sodiščem (v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, je za sodni postopek izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani).

Pravno varstvo se v skladu z ZPVPJN ne zagotavlja pri t. i. evidenčnih naročilih – tj. naročilih pod vrednostnimi pragovi 20.000 evrov za blago in storitve oz. 40.000 evrov za gradnje (peti odstavek 24. člena ZJN-2, prvi odstavek 4. člena ZPVPJN). Zgolj v omejenem obsegu (in sicer v obsegu uporabe ZJN-2 – drugi odstavek 20. člena) se pravno varstvo zagotavlja pri oddaji storitev iz Seznama storitev B .

Preberite:

  • Aktivna legitimacija
  • Roki za vložitev revizijskega zahtevka
  • Procesne omejitve pri vlaganju revizijskih zahtevkov
  • Obvezne sestavine revizijskega zahtevka
  • Posledice vloženega revizijskega zahtevka
  • Vodenje predrevizijskega postopka
  • Nadaljevanje pravnega varstva
  • Revizijski postopek
  • Sodno varstvo

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font