Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Novosti 2019: delovna razmerja, plače in drugi prejemki JU

akt o sistemaPravne podlage za urejanje delovnih razmerij, plač in drugih stroškov dela so v javnem sektorju zelo zapletene. V letu 2019 bo ponovno precej novosti, ki jih boste morali pravilno vpeljati v prakso.

Predava Štefka Korade Purg, strokovnjakinja za sistem javnih uslužbencev.

Pridružite se nam 17. 1. 2019 v Ljubljani, več o seminarju TUKAJ.

Varnost živil po sistemu HACCP - aktualni pristopi in novi trendi

varnost zivil po haccp

Ponudniki hrane v objektih za pripravo hrane morate po določbah ZZUZIS v notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati zdravstveno ustreznost živil in pitne vode ter upoštevati vse zahteve živilske zakonodaje. Nadzor na tem področju izvajajo štiri različne inšpekcijske službe, ki vedno pogosteje in natančneje nadzorujejo kakovost, varnost po HACCP sistemu, higieno, sledljivost, označevanje živil in ustrezno vodenje pripadajoče dokumentacije.

Kot odgovorna oseba za notranji nadzor morate poskrbeti za zakonodajno skladno delo, vsakodnevno pa se tudi soočate z izzivi na področju zagotavljanja hladne verige, sledljivosti, označevanja živil, čiščenja in usposabljanja zaposlenih ter sprememb zakonodaje na področju zagotavljanja varnosti živil.

Novosti in njihovo vpeljavo v prakso bo predstavildr. Mojca Jevšnik.

Datum: 14. februar 2019, več o seminarju TUKAJ

 

Aktualno

Vprašanje: Delavka je bila 2 leti zaposlena za določen čas kot spremljevalka gibalno oviranemu otroku (ni nadomeščala). Delovno razmerje ji je prenehalo 31. 8. 2018, od 4. 10. 2018 pa je ponovno zaposlena kot 50 % pomočnica vzgojiteljice (nadomešča delavko v bolniškem staležu), 50 % pa kot čistilka – določen čas. Ali ji kljub temu, da je delavka ponovno zaposlena od 4. 10. 2018, pripada odpravnina za 2 leti, ko je bila zaposlena za določen čas?

Odgovor: Glede vprašanja ali delavki, ki je bila zaposlena za določen čas 2 leti ter ji je delovno razmerje prenehalo 31.8.2018 ali ji pripada odpravnina, je odgovor DA.

Vprašanje: Imamo zaposleno delavko, ki je bila pri nas vse od 1. 12. 2011 zaposlena določen čas, vsako leto se je le ona prijavila na razpisano delovno mesto (za katerega ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev) za poln delovni čas. Z lanskim šolskim letom se ji je pogodba za določen čas zmanjšala iz polnega delovnega časa najprej na 56 %, z letošnjim šolskim letom pa na 50 %.

Glede na Zakon od delovnih razmerjih me zanima, ali bi ji oziroma ji moramo izplačati odpravnino. Zanima me še višina odpravnine.

Odgovor: Pri odgovoru na zastavljena vprašanja je treba najprej pojasniti ureditev glede pogodbe o zaposlitvi za določen čas v zvezi s pravico do odpravnine v ZDR-1, pri čemer je treba upoštevati, da navedena ureditev glede odpravnine po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas velja za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi ZDR-1.

ZDR-1 namreč v tretjem odstavku 230. člena določa, da se določbe tretjega do sedmega odstavka 79. člena ZDR-1 (to so določbe glede odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas) uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi ZDR-1.  ZDR-1 pa je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 21/13 dne 13. 3. 2013, torej je začel veljati 12. 4. 2013.

V UL št. 82/18 je objavljen nov Sklep o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki določa nov znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki tako od 1. 1. 2019 znaša 29,27 EUR.

Usklajeni zneski skupne pokojninske premije, ki so sestavljeni iz minimalne premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence in dodatne premije, so na voljo TUKAJ.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razpisuje študijske pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev, zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno službo, in v javnih zavodih, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma v posebnem programu vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami kot javno službo. 

Rok za prijavo je 31. 1. 2019.

Na razpis opozorite zaposlene, ki so v tem šolskem letu vpisani v študijske programe izpopolnjevanja.

Na spletni strani MIZŠ je objavljen javni razpis za izbor operacij »Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2019«. 

Javni razpis je razdeljen na dva sklopa, in sicer:
  • sklop A - »Pomočnik vzgojitelja začetnik« in
  • sklop B - »Učitelj začetnik«.

Predmet javnega razpisa so zaposlitve pomočnikov vzgojiteljev ter učiteljev, svetovalnih delavcev oziroma vzgojiteljev začetnikov do 29 let z namenom načrtovanega, organiziranega in strokovno vodenega praktičnega usposabljanja za samostojno vzgojno-izobraževalno delo v šoli oziroma vrtcu.

S spremembo Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 83/18) je na novo določena višina minimalne plače. Ta v prehodnih določbah določa sledeče:

(1) Minimalna plača se začne obračunavati v skladu s tretjim odstavkom 2. člena zakona za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 dalje.
(2) Minimalna plača znaša:
-        za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 evrov,
-        za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov,
-        za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2021 dalje, kot določa 3. člen zakona.

Tako je višina minimalne plače od 1. 1. 2019 dalje 886,63 EUR bruto.

Poslanci DZ so 20. 12. 2018 s 44 glasovi proti in 31 za končali parlamentarno pot predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). V SDS, ki je z novelo že večkrat poskušala uresničiti ustavno odločbo iz leta 2014 o financiranju šolstva, so zato danes skupaj s SNS vložili predlog ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca. Vladi se namreč delno urejanje problematike financiranja zasebnih šol zdi neprimerno, zato je predlogu novele nasprotovala. Zavezuje pa se, da bo celovito rešitev poskušala najti do začetka naslednjega šolskega leta.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bil obravnavan na Vladi RS dne 4. aprila 2017, od 10. 4. 2017 pa je bil obravnavi v Državnem zboru RS.

Bistvene spremembe novele zakona so se nanašale na uskladitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI) z odločbo Ustavnega sodišča, U-I-269/12-24, v kateri je odločilo, da je prvi odstavek 86. člena ZOFVI v neskladju z Ustavo RS, ker določa, da zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, pripadajo proračunska sredstva v višini 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja javnim osnovnim šolam. Predlagana določba je določala programe na področju vzgoje in izobraževanja. Ločila je med programi, ki so javno veljavni, in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Javno veljavni programi so tisti, ki jih sprejme minister. Pravico do izvajanja javno veljavnih programov imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost, to je tiste, za katere pristojni strokovni svet ugotovi, da izpolnjujejo v zakonu določene pogoje.

Umeščanje zasebnih šol v sistem vzgoje in izobraževanja v RS temelji ravno na možnosti, da se ob programih, ki jih sprejme minister in se izvajajo v javni šoli lahko izvajajo tudi programi, ki s svojo programsko opredelitvijo bogatijo šolski prostor, pomenijo dopolnitev javnega šolstva in tako omogočajo uresničitev pravice staršev, da ustanovijo in izberejo za svoje otroke tudi zasebne šole.

S spremembo 86. člena se je torej želel izpolniti izrek ustavne odločbe in hkrati določal pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zasebne šole, da se lahko financirajo iz javnih sredstev. Le-ti so bili taksativno našteti, in sicer mora zasebna šola, ki je vpisana v razvid izvajalcev, izpolnjevati še pogoj, da so vpisni pogoji določeni tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Zasebni šoli, ki izvaja program osnovnošolskega izobraževanja, bi se za izvedbo obveznega dela programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavljalo 100 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole in 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole. Za ostale zasebne šole se način financiranja ne bi spreminjal. 

Pomembna določba pri noveli je tudi bila, da zasebne šole, ki pridobivajo za izvedbo obveznega dela izobraževalnega programa 100 % javnih sredstev, ne smejo zaračunavati staršem šolnin za ta del programa.

Nadalje bi se z novelo zakona ponovno predlagala uvedba soglasja ministra, pristojnega za izobraževanje pri imenovanju ravnatelja. Postopki za imenovanje ravnatelja kljub razdelani zakonski določbi in številnim pojasnilom – okrožnicam Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v praksi svetom zavodov še vedno povzročajo številne nejasnosti, izkazujejo pa tudi visoko stopnjo tveganja nasprotja interesov, na kar je bilo resorno ministrstvo opozorjeno tudi s strani Komisije za preprečevanje korupcije. Tudi iz načrtov tveganja, ki jih predložijo šole, je razvidno, da je potrebno posebno pozornost nameniti upravljanju korupcijskega tveganja nedovoljenega vplivanja na postopek imenovanja ravnatelja. Ministrstvo je do novele zakona v letu 2006 dajalo soglasje k imenovanjem ravnateljev, kasneje je bila navedena določba spremenjena v mnenje, ki je bilo neobvezujoče. Pridobitev soglasja k imenovanju ravnatelja oziroma direktorja je ureditev, kakršno pozna Zakon o zavodih in tudi področni zakoni, ki urejajo podobne postopke (npr. Zakon o socialnem varstvu in Zakon o zdravstveni dejavnosti).

Z novelo se je predlagalo torej, da ko svet zavoda izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v soglasje ministru. Minister bi odločil o soglasju v roku 30 dni od prejema obrazloženega predloga. Odločitev ministra bi morala biti obrazložena. Če minister ne bi soglašal s predlogom, ker meni, da je bil kršen postopek za imenovanje in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, bi o tem obvestil tudi pristojni inšpektorat. Po prejemu soglasja ministra bi svet odločil o imenovanju ravnatelja s sklepom, o odločitvi pa obvestil vse prijavljene kandidate. Če minister ne bi soglašal s predlogom, bi svet šole postopek za imenovanje ravnatelja ponovil. 

Tudi pri postopku razrešitve ravnatelja bi se z novelo predlagalo pridobivanje soglasja ministra. Svet zavoda bi moral skladno s predlogom novele obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posredovati v soglasje ministru. Odločitev ministra bi morala biti obrazložena. Minister bi odločil o soglasju v roku 30 dni od prejema obrazloženega predloga. Ne glede na navedeno svetu ne bi bilo treba zaprositi za soglasje ministra, če se ravnatelja razreši na njegov predlog. V tem primeru bi svet o razrešitvi ravnatelja obvestil ministrstvo. Po prejemu soglasja ministra svet odloči o razrešitvi ravnatelja s sklepom, ki ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta ni pritožbe, možno pa je sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode

 

Na podlagi Aneksa h KPVIZ (UL, št. 80/18) in pravilnika, ki ureja normative na področju predšolske vzgoje, vsi zaposleni na delovnem mestu Pomočnik vzgoitelja od 1. januarja 2018 delo nadaljujejo na delovnem mestu Vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja (šifra DM: D035002). Delovno mesto je uvrščeno od 22. do 32. plačnega razreda.

Vprašanje: Delavka je od aprila 2017 v bolniškem staležu in ga bo zaključila 25. 11. 2018, torej bo v bolniškem stačežu 1 leto in 7 mesecev. Po odločbi za letni dopust za letoi 2017 ji je pripadalo 31 dni dopusta in prav tako za leto 2018 31 dni dopusta.

Zanima nas, kakšne so njene pravice glede izrabe dopusta za leto 2017 in za leto 2018? Koliko dni dopusta lahko koristi in do kdaj?

Odgovor: V zvezi z izrabo letnega dopusta je treba upoštevati določbe ZDR-1, ki določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje pa je treba upoštevati četrti odstavek 162. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu do 30. junija naslednjega leta oziroma zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 31. decembra naslednjega leta.

Vprašanje: Zaposleno imamo delavko s krajšim delovnim časom, 10 ur na teden. Pri drugem delodajalcu je delavka zaposlena 15 ur na teden. Na podlagi medsebojnega dogovora dela pri nas dva dni v tednu, tam pa ostale tri. Glede na razporejene ure me zanima pravilna odmera dopusta pri posameznem delodajalcu in posledično beleženje dopusta.

Odgovor: Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje je treba upoštevati:

  • da 65. člen ZDR-1 določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače,
  • da 66. člen ZDR-1 določa, da se mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.

Glede letnega dopusta pa ZDR-1 določa, da se letni dopust določa v tednih, in sicer kot minimalni letni dopust določa dopust v trajanju štirih tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font