Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Vodenje ženskega tima

775200 web

Če imate v vaši delovni sredini veliko ženskih sodelavk, vas vabimo na praktično delavnico, ki vam bo služila kot odličen vir uporabnega znanja.

Na delavnici boste iz zelo praktičnega zornega kota izvedeli:

- kaj so glavne razlike med ženskim in moškim načinom vodenja – prednosti in pomanjkljivosti,

- kaj so glavne razlike med moškimi in ženskimi timi,

- kako voditi ženski tim: nasveti za moške vodje + nasveti za ženske vodje,

- kako upravljati s toksičnimi ženskimi profili,

- kako obvladovati glavne vzroke konfliktov v ženskih timih,

- skrivnosti ženske motivacije – kaj so dejavniki zadovoljstva oz. kaj osrečuje ženske.

Pridružite se nam, informacije o terminih in lokacijah so na voljo TUKAJ.

Aktualno

Vprašanje: V zavodu smo razpisali delovno mesto TAJNIK VIZ VI. Zanima me, če kandidatka, ki si je po univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje  pridobila naslov diplomirana inženirka medijskih komunikacij (UN), izpolnjuje pogoje za omenjeno delovno mesto.

Odgovor: Delovno mesto Tajnik VIZ VI je delovno mesto, ki je uvrščeno v tarifni razred VI, v ta tarifni razred se skladno z 8. členom ZSPJS uvrščajo delovna mesta, za katera se zahteva naslednja izobrazba:

VI.

– višja strokovna izobrazba

– višješolska izobrazba (prejšnja)

16101

16102

Pogoji za delovno mesto se določijo v sistemizaciji delovnih mest, kar pomeni, da je treba v sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto Tajnik VIZ VI določiti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo, lahko pa se določi tudi smer izobrazbe.

Vprašanje: Če zaposleni koristi neplačano odsotnost z dela po 52. členu KPVIZ, ali je treba delavca odjaviti (M2) iz zdravstvenega zavarovanja in po končanem dopustu prijaviti nazaj (M1)?

Odgovor: Skladno s 52. členom Kolektivne pogodbe za dejavnosti vzgoje in izobraževanja je možna odsotnost z dela brez nadomestila plače, pri čemer pa navedeni člen določa, da v primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.

V zvezi z navedeno možnostjo je treba upoštevati, da o tem odloča delodajalec in da to ni pravica, ki bi pripadala zaposlenemu, o tem odloča ravnatelj, pri čemer upošteva tudi dejstvo, da taka odsotnost ne sme ovirati ali motiti delovnega procesa. Ta pogoj določa tudi kolektivna pogodba.

Vprašanje: Na šoli smo v preteklih letih, do spremembe 44. člena KPVIZ, vsem delavcem, katerim se je zmanjšala učna obveza za dve uri, določili drugo delo (enakovredno 2 urama učne obveze). Če je kdo imel, kljub znižanju za dve uri, povečan obseg dela, je podpisal pisno soglasje.

Trenutno želijo nekateri delavci za te ure plačilo, ker menijo, da jim teh ur, ki niso bile učna obveza, ni bilo potrebno izvesti. Kako pravilno ukrepati?

Odgovor: V zvezi z navedenim vprašanjem je treba opozoriti na dve določbi KPVIZ, in sicer:

  • določbo 44. člena, ki ureja delovni čas in določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, čas dnevnega odmora med delom in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Polni delovni čas je 40 ur tedensko. V polni delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v organih upravljanja zavoda kot predstavnik zaposlenih oziroma v strokovnih organih zavoda
  • določbo 62. člena, ki ureja varstvo starejših delavcev in določa, da se vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s 30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za 2 uri.

Vprašanje: Šolski hišnik prevaža kosila iz centralne šole na 2 podružnici. Ali lahko izplačamo delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela hišniku iz sredstev tržne dejavnosti brez soglasja občinskega sveta? Ali je dovolj, da to potrdi svet zavoda?

Odgovor: Javni zavod lahko poleg dejavnosti (negospodarske javne službe) opravlja tudi druge dejavnosti, s katero dopolnjuje svojo dejavnost (t.i. tržno dejavnost). Možnost izvajanja tržne dejavnosti mora izhajati in zakona, podzakonskega predpisa ali akta o ustanovitvi (npr. odloka o ustanovitvi javnega zavoda). Ustanovitelj je tisti, ki opredeli katero dejavnost lahko zavod opravlja poleg dejavnosti, za katero je bil ustanovljen.

Ločeno spremljanje izvajanja javne službe od tržne dejavnosti javnega zavoda

V 9. čl. Zakona o računovodstvu je določeno, da morajo poslovne knjige in poročila javnega zavoda zagotavljati ločeno spremljanje in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe, od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz prodaje blaga in storitev na trgu. V skladu s 16. in 17. čl. Zakona o računovodstvu mora zavod prihodke in odhodke izkazovati ločeno glede na vrsto dejavnosti (javna služba/trg).

Tudi Zakon o izvrševanju proračuna RS za leto 2018 in 2019 (60.čl. ZIPRS1819) v desetem odstavku določa, da če se plače zaposlenih pri PPU financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti PPU, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

V Uradnem listu št. 5/19 so objavljeni novi predpisi o metodologiji za financiranje vzgojno-izobraževalnih in vzgojnih programov, in sicer:

  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov dvojezične srednje šole, na voljo TUKAJ
  • Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom, na voljo TUKAJ
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, na voljo TUKAJ
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za financiranje višjih strokovnih šol, na voljo TUKAJ

 

Minister za javno upravo je izdal ugotovitveni sklep, kjer določa novo višino regresa za prehrano med delom.

Ta je od 1. januarja 2019 nižji, in sicer znaša: 3,81 EUR. Regres v tej višini se delavcem obračuna pri plači za mesec januar, z izplačilom februarja.

Regres za prehrano med delom je od 1. 8. do 31. 12. 2018 znašal 3,88 EUR. 

Ugotovitveni sklep je na voljo TUKAJ.

Pregled višin in zneskov nekaterih povračil stroškov in drugih prejemkov v zvezi z delom za zaposlene v javnem sektorju, kot jih določajo:

  • Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12  - ZPIZ-2, 104/12  - ZIPRS1314, 105/12, 25/13  - odl. US, 46/13  - ZIPRS1314-A, 56/13  - ZŠtip-1, 63/13  - ZOsn-I, 63/13  - ZJAKRS-A, 99/13  -ZUPJS-C, 99/13  - ZSVarPre-C, 101/13  - ZIPRS1415 in 101/13  – ZdavNepr, 107/13 –  odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15 in 102/15),
  • aneksi h kolektivnim pogodbam (Uradni list RS, št. 40/12,  46/13 in 80/18),
  • Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom (Uradni list RS, št.  4/2019),
  • Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači (ZMinP-B)  (Uradni list RS, št. 83/2018)

Vprašanje: Delavka je bila 2 leti zaposlena za določen čas kot spremljevalka gibalno oviranemu otroku (ni nadomeščala). Delovno razmerje ji je prenehalo 31. 8. 2018, od 4. 10. 2018 pa je ponovno zaposlena kot 50 % pomočnica vzgojiteljice (nadomešča delavko v bolniškem staležu), 50 % pa kot čistilka – določen čas. Ali ji kljub temu, da je delavka ponovno zaposlena od 4. 10. 2018, pripada odpravnina za 2 leti, ko je bila zaposlena za določen čas?

Odgovor: Glede vprašanja ali delavki, ki je bila zaposlena za določen čas 2 leti ter ji je delovno razmerje prenehalo 31.8.2018 ali ji pripada odpravnina, je odgovor DA.

Vprašanje: Imamo zaposleno delavko, ki je bila pri nas vse od 1. 12. 2011 zaposlena določen čas, vsako leto se je le ona prijavila na razpisano delovno mesto (za katerega ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev) za poln delovni čas. Z lanskim šolskim letom se ji je pogodba za določen čas zmanjšala iz polnega delovnega časa najprej na 56 %, z letošnjim šolskim letom pa na 50 %.

Glede na Zakon od delovnih razmerjih me zanima, ali bi ji oziroma ji moramo izplačati odpravnino. Zanima me še višina odpravnine.

Odgovor: Pri odgovoru na zastavljena vprašanja je treba najprej pojasniti ureditev glede pogodbe o zaposlitvi za določen čas v zvezi s pravico do odpravnine v ZDR-1, pri čemer je treba upoštevati, da navedena ureditev glede odpravnine po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas velja za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi ZDR-1.

ZDR-1 namreč v tretjem odstavku 230. člena določa, da se določbe tretjega do sedmega odstavka 79. člena ZDR-1 (to so določbe glede odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas) uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi ZDR-1.  ZDR-1 pa je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 21/13 dne 13. 3. 2013, torej je začel veljati 12. 4. 2013.

V UL št. 82/18 je objavljen nov Sklep o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki določa nov znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki tako od 1. 1. 2019 znaša 29,27 EUR.

Usklajeni zneski skupne pokojninske premije, ki so sestavljeni iz minimalne premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence in dodatne premije, so na voljo TUKAJ.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font