Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Vodenje ženskega tima

775200 web

Če imate v vaši delovni sredini veliko ženskih sodelavk, vas vabimo na praktično delavnico, ki vam bo služila kot odličen vir uporabnega znanja.

Na delavnici boste iz zelo praktičnega zornega kota izvedeli:

- kaj so glavne razlike med ženskim in moškim načinom vodenja – prednosti in pomanjkljivosti,

- kaj so glavne razlike med moškimi in ženskimi timi,

- kako voditi ženski tim: nasveti za moške vodje + nasveti za ženske vodje,

- kako upravljati s toksičnimi ženskimi profili,

- kako obvladovati glavne vzroke konfliktov v ženskih timih,

- skrivnosti ženske motivacije – kaj so dejavniki zadovoljstva oz. kaj osrečuje ženske.

Pridružite se nam, informacije o terminih in lokacijah so na voljo TUKAJ.

Vsebina[Skrij]

Splošno

Za opravljanje nepridobitne dejavnosti se najpogosteje ustanavljajo zavodi, katerih delovanje in ustanovitev predpisuje Zakon o zavodih (Ur. l. št 12/91, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP; v nadaljevanju ZZav). ZZav opredeljuje zavod, kot organizacijo, katere cilj opravljanja ni pridobivanje dobička, kar seveda ne pomeni, da ne bi smel poslovati z dobičkom. Morebiten dobiček zavod ne investira v podjetniško dejavnost, temveč ga porabi za razvoj lastne dejavnosti. Nepridobitne organizacije delujejo v javnem interesu in njihov namen je trajno zagotavljati storitve in dobrine, ki so pogoj za uspešno delovanje družbe. Država je na podlagi zakonodaje neposredno odgovorna za izvajanje negospodarskih javnih služb, zato praviloma sama oziroma njene lokalne skupnosti ustanavljajo javne zavode. Zasebni sektor pa ima možnost, da nepridobitno vlaga svoja sredstva v zasebne zavode, ki so tudi nepridobitne organizacije. Država ali lokalna skupnost lahko zasebnemu zavodu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje javne službe podeli koncesijo.

Preberite:

  • Financiranje vzgoje in izobraževanja
  • Javne šole
  • Zasebne šole
  • Gospodarjenje z nepremičninami

Nepridobitne organizacije se od pridobitnih razlikujejo po institucionalnih, programskih in ekonomskih vidikih. Delujejo predvsem za boljšo kakovost zagotavljanja določenih uslug splošnega in skupnega pomena. Finančni načrti nepridobitnih organizacij so usmerjeni predvsem v nadzor nad porabo sredstev. Nepridobitne organizacije težijo k temu, da se vsa finančna sredstva čim bolj gospodarno porabi, saj se lahko zgodi, da v prihodnosti dobijo manj finančnih sredstev na postavkah proračuna kot v sedanjem obdobju.

Financiranje vzgoje in izobraževanja

Področje vzgoje in izobraževanja sistemsko ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 – UPB5 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31; v nadaljevanju ZOFVI), posamezna specifična področja financiranja vzgoje in izobraževanja pa urejajo področni predpisi, in sicer: Zakon o vrtcih (Ur. l. RS št. 100/05 – UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010), Zakon o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS št. 110/2006 – UPB1) in Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS št. 3/2007 – UPB1, 52/2010). Vzgoja in izobraževanje se financira iz:

  • javnih sredstev,
  • sredstev ustanovitelja,
  • prispevkov gospodarskih združenj in zbornic,
  • neposrednih prispevkov delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka,
  • prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol in odraslih,
  • šolnin v zasebnih šolah,
  • plačil staršev za storitve v predšolski vzgoji,
  • sredstev od prodaje storitev in izdelkov,
  • donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov.

     

Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Namensko porabo sredstev v šolah nadzoruje organ šolske inšpekcije.

V kategoriji ZAKONODAJA/FINANCE lahko najdete vse navedene zakonske predpise.

Javne šole

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki. Poleg tega se iz sredstev državnega proračuna na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest zagotavljajo tudi osebni prejemki za pripravnike. Ti morajo biti v skladu z zakonom, normativi in standardi, metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja ter s kolektivno pogodbo.

Sredstva za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo financiranje na področju zdravstva. Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme. Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja.

Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za investicije v poklicne, srednje tehniške in druge strokovne šole, gimnazije, šole oziroma zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovne šole narodne skupnosti, višje strokovne šole, dijaške domove in druge šole, katerih ustanovitelj je država. Če je ustanovitelj gimnazije mestna občina, sredstva v celoti ali v določenem deležu zagotavlja mestna občina v skladu s pogodbo, ki jo skleneta mestna občina in Vlada Republike Slovenije.

Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Iz sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo:

  • sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške,
  • sredstva glasbenim šolam za nadomestila stroškov delavcev v skladu s kolektivno pogodbo,
  • sredstva za prevoze učencev osnovne šole, razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih,
  • sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme javnim osnovnim in glasbenim šolam,
  • sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole in
  • sredstva za investicije za osnovne šole, glasbene šole in organizacije za izobraževanje odraslih ter del sredstev za investicije v šolstvo narodne skupnosti.

Če je ustanovitelj javne gimnazije mestna občina, se zagotavljajo iz sredstev mestne občine sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in del sredstev za materialne stroške v skladu s pogodbo.

Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva. Poseben režim velja za šole, ki se financirajo po metodologiji za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja. Po tej metodologiji se zagotavljajo sredstva javnim gimnazijam, poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam, višjim strokovnim šolam in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost. Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin in za vrednotenje materialnih stroškov ter standarde za prostor in opremo.

Zasebne šole

Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • da izvajajo izobraževalni program od prvega do zaključnega razreda oziroma letnika,
  • da imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda oziroma da glasbena šola v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvaja pouk najmanj treh orkestrskih inštrumentov in ima vpisanih najmanj 35 učencev,
  • da imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene učitelje oziroma vzgojitelje, potrebne za izvedbo javno veljavnega programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Zasebni šoli pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli.

Zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole v istem šolskem okolišu ali če opravlja dejavnost v nasprotju z zakonodajo. Za učenca in dijaka, ki ne presega materialnega cenzusa za pridobitev državne štipendije, lahko znaša šolnina največ 15 odstotkov sredstev, ki jih javni šoli za plače in materialne stroške zagotavlja država na učenca oziroma dijaka. Enako velja tudi za glasbene šole.

Plače in drugi osebni prejemki delavcev v zasebni šoli, financirani iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi, ki veljajo za javne šole. Če se plače in drugi osebni prejemki oblikujejo v nasprotju s prejšnjim določilom, se financiranje iz državnega proračuna ukine. Financiranje in obveznosti zasebne šole se podrobneje uredijo s pogodbo.

Gospodarjenje z nepremičninami

Za gospodarjenje z nepremičninami, ki so javna lastnina in se uporabljajo za opravljanje vzgoje in izobraževanja, lahko lokalna skupnost oziroma država ustanovi premoženjski sklad.

Premoženje sklada je sestavni del premoženjske bilance lokalne skupnosti oziroma države. Za gospodarjenje z nepremičninami, s katerimi upravljajo javne šole, katerih ustanoviteljica je država, se ustanovi Šolski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad pridobiva sredstva:

  • iz državnega proračuna,
  • od najemnin iz sklenjenih pogodb,
  • od daril, zapuščin, donacij in iz drugih virov.

Šola lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Iz javnih sredstev se zagotavljajo sredstva za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki se izvajajo v javnih šolah in šolah s koncesijo.

Komentarje lahko dodajo le naročniki.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Vsebina članka

 
 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font