Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Vodenje ženskega tima

775200 web

Če imate v vaši delovni sredini veliko ženskih sodelavk, vas vabimo na praktično delavnico, ki vam bo služila kot odličen vir uporabnega znanja.

Na delavnici boste iz zelo praktičnega zornega kota izvedeli:

- kaj so glavne razlike med ženskim in moškim načinom vodenja – prednosti in pomanjkljivosti,

- kaj so glavne razlike med moškimi in ženskimi timi,

- kako voditi ženski tim: nasveti za moške vodje + nasveti za ženske vodje,

- kako upravljati s toksičnimi ženskimi profili,

- kako obvladovati glavne vzroke konfliktov v ženskih timih,

- skrivnosti ženske motivacije – kaj so dejavniki zadovoljstva oz. kaj osrečuje ženske.

Pridružite se nam, informacije o terminih in lokacijah so na voljo TUKAJ.

 

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje. Taka višina odpravnine pripada javnemu uslužbencu ne glede na to, kdaj se upokoji, ali takoj, ko izpolni pogoje, ali kasneje.

Odpravnina ob upokojitvi dobe je za področje vzgoje in izobraževanja urejena v Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 80/18.

Tako kot do sedaj pripada jubilejna nagrada javnemu uslužbencu za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Bistvena razlika od dosedanje ureditve pa je pogoj, da mora biti ta delovna doba dosežena v javnem sektorju. Kar pomeni, da v skupni seštevek ne bo mogoče vštevati delovne dobe, ki je bila pridobljena zunaj javnega sektorja. Pri tem ni pomembno, ali je potrebno delovno dobo javni uslužbenec dosegel v neprekinjenem obdobju ali ne. Vštevajo se mu vsa leta dela. Delovna doba se šteje na način, kot je določen za obračun dodatka za delovno dobo.

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je ena od treh vrst delovne uspešnosti, ki jih ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Osnovni pogoji za dodelitev delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela so določeni v 22.e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in natančneje urejeni s podzakonskimi akti.

Kolektivne pogodbe dejavnosti v javnem sektorju med ostalimi odsotnostmi določajo tudi pravico zaposlenega do plačane odsotnosti zaradi neodložljivega opravka.

Pregled nekaterih kolektivnih pogodb in zakona ter členov, ki določajo pravico do plačane odsotnosti zaradi neodložljivega opravka:

KOLEKTIVNA POGODBA ČLEN
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti - KPND 29. člen
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 38. člen
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi 49. člen
Zakon o delavcih v državnih organih - ZDDO 41. člen

V zvezi s tem je treba opozoriti, da kolektivne pogodbe določajo, da odsotnosti, ki jih določajo navedeni členi, praviloma ni možno zavrniti.

V Uradnem listu RS, št. 21/2017, dne 25. aprila 2017 je bil objavljen Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), ki vsebuje dodatek za pripravljenost in ureja plačilo pripravljenosti. Gre za spremembo dosedanjega 46. člena KPJS, ki je prav tako določal dodatek za pripravljenost in tako urejal plačilo pripravljenosti, vendar samo v eni višini za vse vrste pripravljenosti. Upoštevati je namreč treba, da tako zakoni kot podzakonski predpisi in kolektivne pogodbe za določena področja javnega sektorja oziroma za določene dejavnosti javnega sektorja določajo možnost, da delodajalec poseže v prosti čas javnega uslužbenca in mu odredi pripravljenost za delo. Najpogostejša vrsta pripravljenosti je pripravljenost na domu, določeni predpisi, predvsem s področja policije, vojske, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter gasilstva, pa urejajo tudi pripravljenost na delovnem mestu oziroma na določenem kraju.

V skladu s 13. členom aneksa h kolektivni pogodbi se solidarnostna pomoč lahko izplača v višini 577,51 evra. Do izplačila solidarnostne pomoči so v vseh primerih, ki jih določajo kolektivne pogodbe in so ostali v naboru isti, kot so bili pred uveljavitvijo aneksa h kolektivni pogodbi, upravičen le javni uslužbenec, katerega plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ki ga opravičuje do izplačila solidarnostne pomoči ne presega oziroma ne bi presegla višine minimalne plače. Ne glede na navedeno omejitev pa so do solidarnostne pomoči opravičeni vsi javni uslužbenci v primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določba kolektivne pogodbe, ki javnemu uslužbencu nalaga, da je dolžan vložiti zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti, je za nekatere primer nedosledno zapisana. Npr. v primeru daljše bolezni, za kar se šteje bolezen, zaradi katere je javni uslužbenec odsoten več kot tri mesece, roka ni mogoče šteti od nastanka primera, pač pa od dneva, ko je javni uslužbenec pridobil pravico do solidarnostne pomoči. Ob doslednem gramatikalnem razumevanju zapisanega bi 60-dnevni rok potekel, še predno bi javni uslužbenec sploh izpolnil pogoje za upravičenje.

Urejanje povračil stroškov za službena potovanja v tujino je v celoti prepuščeno uredbi vlade. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 51/12), je z minimalnimi popravki uskladila elemente, ki so povezani z interventnimi ukrepi, in sicer:

-poenotila je vrste stroškov, ki se povrnejo,

- 75 % dnevnice se izplačuje za službeno pot, ki traja nad 10 ur in ne več za nad 8 ur ,

- določeno je število pripadajočih obrokov; za potovanje, ki traja od 14 do 24 ur trije obroki, za potovanje, ki traja od 10 do 14 ur pa dva obroka,

- izenačena je cena kilometrine s potovanji v državi (18%),

Službeno potovanje je v 8. členu aneksa h kolektivni pogodbi opredeljeno kot potovanje, na katerega je napoten javni uslužbenec, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo. Na službeno potovanje mora biti napoten s potnim nalogom. Za službena potovanja v državi se lahko povrne:

  • stroške javnega prevoza
  • dnevnico kot povračilo stroškov prehrane
  • kilometrino, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba lastnega avtomobila
  • parkirnino
  • stroške prenočevanja
  • druge stroške, vezane na opravljanje nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom

S povračili stroškov prevoza na delo in z dela se je ob spremenjeni ureditvi pojavilo nekaj različnih razlag, ki jih bo nujno treba poenotiti v komisiji za razlago kolektivne pogodbe. Kot so sindikati opozorili ministrstva kolektivnih pogodb ni mogoče enostransko razlagati in , če ne bi prišlo do poenotenih stališč in posledično do različnih ravnanj, bodo pač uporabili ustrezna pravna sredstva, ki so običajna v primeru sporov. Kar je seveda povsem logično in videno tudi v dosedanji praksi. Do oddaje prispevka ni dokončnega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, kako naj bi formalno bile zagotovljene poenotene razlage aneksov h kolektivnim pogodbam in zato tudi ni možno predstaviti usklajenih rešitev. V prispevku bo pojasnjeno tisto, kar je nesporno, na drugo pa le opozorjeno.

Celotna ureditev regresa za prehrano (3. člen aneksa h kolektivni pogodbi) izhaja iz definicije, da je regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom. Praviloma se regres za prehrano izplača javnemu uslužbencu za dan prisotnosti. Za razliko od dosedanje ureditve, ki je pravico pripoznala vsem, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za štiri ure ali več in se je pripoznavala za dan prisotnosti ne glede na to, koliko časa je kdo delal ta dan, nova ureditev pravice ne pogojuje z dolžino krajšega ali polnega delovnega časa, za katerega je pogodba o delu sklenjena, pač pa veže pravico zgolj na dan prisotnosti na delu. Kot dan prisotnosti na delu pa se šteje, če delavec dela več kot štiri ure dnevno. To pravico lahko torej pridobi tudi javni uslužbenec, ki ima sicer sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas, in sicer za tiste dneve prisotnosti, ko dela več kot štiri ure. Ne glede na to zahtevo imajo pravico do regresa tudi javni uslužbenci, ki na dan delajo manj kot štiri ure (ima krajši delovni čas) na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu. Na področju izobraževanja je posebej aktualno vprašanje, kaj pomeni zahteva po dnevni prisotnosti. Glede na to, da definicija dnevne prisotnosti ne vsebuje opredelitve dela na delovnem mestu , je po našem mnenju treba pri tem upoštevati dejansko delo, ki ga nekdo opravi v posameznem dnevu in mu je kot tako tudi pripoznano pri izpolnitvi delovne obveznosti. Ko gre za zaposlitve s polnim delovnim časom, ureditev razen nekoliko podrobnejših določb ni prinesla bistveno drugačnih pogojev za pridobitev pravice do regresa za prehrano.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font