Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me
 

V Uradnem listu RS, št. 21/2017, dne 25. aprila 2017 je bil objavljen Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), ki vsebuje dodatek za pripravljenost in ureja plačilo pripravljenosti. Gre za spremembo dosedanjega 46. člena KPJS, ki je prav tako določal dodatek za pripravljenost in tako urejal plačilo pripravljenosti, vendar samo v eni višini za vse vrste pripravljenosti. Upoštevati je namreč treba, da tako zakoni kot podzakonski predpisi in kolektivne pogodbe za določena področja javnega sektorja oziroma za določene dejavnosti javnega sektorja določajo možnost, da delodajalec poseže v prosti čas javnega uslužbenca in mu odredi pripravljenost za delo. Najpogostejša vrsta pripravljenosti je pripravljenost na domu, določeni predpisi, predvsem s področja policije, vojske, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter gasilstva, pa urejajo tudi pripravljenost na delovnem mestu oziroma na določenem kraju.

V skladu s 13. členom aneksa h kolektivni pogodbi se solidarnostna pomoč lahko izplača v višini 577,51 evra. Do izplačila solidarnostne pomoči so v vseh primerih, ki jih določajo kolektivne pogodbe in so ostali v naboru isti, kot so bili pred uveljavitvijo aneksa h kolektivni pogodbi, upravičen le javni uslužbenec, katerega plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ki ga opravičuje do izplačila solidarnostne pomoči ne presega oziroma ne bi presegla višine minimalne plače. Ne glede na navedeno omejitev pa so do solidarnostne pomoči opravičeni vsi javni uslužbenci v primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določba kolektivne pogodbe, ki javnemu uslužbencu nalaga, da je dolžan vložiti zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti, je za nekatere primer nedosledno zapisana. Npr. v primeru daljše bolezni, za kar se šteje bolezen, zaradi katere je javni uslužbenec odsoten več kot tri mesece, roka ni mogoče šteti od nastanka primera, pač pa od dneva, ko je javni uslužbenec pridobil pravico do solidarnostne pomoči. Ob doslednem gramatikalnem razumevanju zapisanega bi 60-dnevni rok potekel, še predno bi javni uslužbenec sploh izpolnil pogoje za upravičenje.

Pravilo, ki je določeno v 14. členu aneksa h kolektivni pogodbi primarno določa, da javnemu uslužbencu pripada odpravnina, ki znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji mesečni plači javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje. Ne glede na to postavljeno pravilo določba ohranja dosedanjo možnost izplačila odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih plač javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje, če se upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. Pravico do odpravnine v višini treh plač lahko uveljavljajo tudi javni uslužbenci, ki so izpolnili minimalne pogoje pred uveljavitvijo aneksa h kolektivni pogodbi, in sicer v dveh mesecih po uveljavitvi ZUJF. Ta rok se izteče 1. avgusta 2012. Pri tem opozarjamo, da pojma izpolnjevanje »minimalnih pogojev« za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni mogoče vezati zgolj na določbo 36. člena ZPIZ-Z, upoštevati je treba tudi druge določbe, ki omogočajo upokojitev pod ugodnejšimi pogoji. Določba 36. člena je kot pogoj postavljena izrecno le v določbi 188. člena ZUJF, ki ureja prekinitev pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev, ne pa tudi v določbah, ki na splošno urejajo pravico do odpravnine.

Tako kot do sedaj pripada jubilejna nagrada javnemu uslužbencu za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Bistvena razlika od dosedanje ureditve pa je pogoj, da mora biti ta delovna doba dosežena v javnem sektorju. Kar pomeni, da v skupni seštevek ne bo mogoče vštevati delovne dobe, ki je bila pridobljena zunaj javnega sektorja. Pri tem ni pomembno, ali je potrebno delovno dobo javni uslužbenec dosegel v neprekinjenem obdobju ali ne. Vštevajo se mu vsa leta dela. Delovna doba se šteje na način, kot je določen za obračun dodatka za delovno dobo.

Urejanje povračil stroškov za službena potovanja v tujino je v celoti prepuščeno uredbi vlade. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 51/12), je z minimalnimi popravki uskladila elemente, ki so povezani z interventnimi ukrepi, in sicer:

-poenotila je vrste stroškov, ki se povrnejo,

- 75 % dnevnice se izplačuje za službeno pot, ki traja nad 10 ur in ne več za nad 8 ur ,

- določeno je število pripadajočih obrokov; za potovanje, ki traja od 14 do 24 ur trije obroki, za potovanje, ki traja od 10 do 14 ur pa dva obroka,

- izenačena je cena kilometrine s potovanji v državi (18%),

Službeno potovanje je v 8. členu aneksa h kolektivni pogodbi opredeljeno kot potovanje, na katerega je napoten javni uslužbenec, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo. Na službeno potovanje mora biti napoten s potnim nalogom. Za službena potovanja v državi se lahko povrne:

  • stroške javnega prevoza
  • dnevnico kot povračilo stroškov prehrane
  • kilometrino, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba lastnega avtomobila
  • parkirnino
  • stroške prenočevanja
  • druge stroške, vezane na opravljanje nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom

S povračili stroškov prevoza na delo in z dela se je ob spremenjeni ureditvi pojavilo nekaj različnih razlag, ki jih bo nujno treba poenotiti v komisiji za razlago kolektivne pogodbe. Kot so sindikati opozorili ministrstva kolektivnih pogodb ni mogoče enostransko razlagati in , če ne bi prišlo do poenotenih stališč in posledično do različnih ravnanj, bodo pač uporabili ustrezna pravna sredstva, ki so običajna v primeru sporov. Kar je seveda povsem logično in videno tudi v dosedanji praksi. Do oddaje prispevka ni dokončnega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, kako naj bi formalno bile zagotovljene poenotene razlage aneksov h kolektivnim pogodbam in zato tudi ni možno predstaviti usklajenih rešitev. V prispevku bo pojasnjeno tisto, kar je nesporno, na drugo pa le opozorjeno.

Celotna ureditev regresa za prehrano (3. člen aneksa h kolektivni pogodbi) izhaja iz definicije, da je regres za prehrano povračilo stroškov prehrane med delom. Praviloma se regres za prehrano izplača javnemu uslužbencu za dan prisotnosti. Za razliko od dosedanje ureditve, ki je pravico pripoznala vsem, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za štiri ure ali več in se je pripoznavala za dan prisotnosti ne glede na to, koliko časa je kdo delal ta dan, nova ureditev pravice ne pogojuje z dolžino krajšega ali polnega delovnega časa, za katerega je pogodba o delu sklenjena, pač pa veže pravico zgolj na dan prisotnosti na delu. Kot dan prisotnosti na delu pa se šteje, če delavec dela več kot štiri ure dnevno. To pravico lahko torej pridobi tudi javni uslužbenec, ki ima sicer sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas, in sicer za tiste dneve prisotnosti, ko dela več kot štiri ure. Ne glede na to zahtevo imajo pravico do regresa tudi javni uslužbenci, ki na dan delajo manj kot štiri ure (ima krajši delovni čas) na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu. Na področju izobraževanja je posebej aktualno vprašanje, kaj pomeni zahteva po dnevni prisotnosti. Glede na to, da definicija dnevne prisotnosti ne vsebuje opredelitve dela na delovnem mestu , je po našem mnenju treba pri tem upoštevati dejansko delo, ki ga nekdo opravi v posameznem dnevu in mu je kot tako tudi pripoznano pri izpolnitvi delovne obveznosti. Ko gre za zaposlitve s polnim delovnim časom, ureditev razen nekoliko podrobnejših določb ni prinesla bistveno drugačnih pogojev za pridobitev pravice do regresa za prehrano.

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je ena od treh vrst delovne uspešnosti, ki jih ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Osnovni pogoji za dodelitev delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela so določeni v 22.e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in natančneje urejeni s podzakonskimi akti.

Uvodoma je treba opozoriti, da se je v letu 2010 spremenilo zakonsko besedilo prvega odstavka 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 98/09 – ZIUZGK, 13/10 in 59/10), ki določa pogoje, pod katerimi je mogoče javnim uslužbencem dodeliti položajni dodatek. Tako je bila kot posledica tega tudi spremenjena Uredba o kriterijih za pridobitev položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS št. 57/08) in nadomeščena z novo Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 85/10), ki bo v nadaljevanju predstavljena.

Položajni dodatek, ki je bil v letu 2008 uveden za vse javne uslužbence v javnem sektorju, nadomešča dodatek, ki je v večjem delu javnega sektorja obstajal tudi v prejšnjem plačnem sistemu. Večinoma se je imenoval funkcijski dodatek. Novo poimenovanje dodatka pa je sledilo opredelitvi pojma »položaj«, kot ga opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08): »Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu.« (prvi odstavek 80. člena). V skladu s takšno opredelitvijo položaja so določeni tudi kriteriji za njegovo določanje v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Položajni dodatek se lahko dodeli javnim uslužbencem, ne pripada funkcionarjem razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font