Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Vodenje ženskega tima

775200 web

Če imate v vaši delovni sredini veliko ženskih sodelavk, vas vabimo na praktično delavnico, ki vam bo služila kot odličen vir uporabnega znanja.

Na delavnici boste iz zelo praktičnega zornega kota izvedeli:

- kaj so glavne razlike med ženskim in moškim načinom vodenja – prednosti in pomanjkljivosti,

- kaj so glavne razlike med moškimi in ženskimi timi,

- kako voditi ženski tim: nasveti za moške vodje + nasveti za ženske vodje,

- kako upravljati s toksičnimi ženskimi profili,

- kako obvladovati glavne vzroke konfliktov v ženskih timih,

- skrivnosti ženske motivacije – kaj so dejavniki zadovoljstva oz. kaj osrečuje ženske.

Pridružite se nam, informacije o terminih in lokacijah so na voljo TUKAJ.

Vsebina[Skrij]

Veljavnost Zakona o javnih uslužbencih

Za celoten javni sektor, kamor sodijo tudi javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, velja samo prvi del ZJU, torej od 1. do vključno 21. člena. Sicer pa se za urejanje delovnih razmerij, plač, povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja uporabljajo:

        -       ZDR-1
        -       ZOFVI
        -       Zakon o zavodih
        -       KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja
        -       ZSPJS in podzakonski predpisi (uredbe)
        -       KPJS

Uporablja se tudi vsakokokratni intervetni zakon, za leto 2017 je to ZUPPJS17.

Pojem javnega uslužbenca

Definicija javnega uslužbenca je navedena v 1. členu ZJU.

Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, razen funkcionarjev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, za katere zakon izrecno določa, da niso javni uslužbenci.

Definicija javnega uslužbenca je podana z opredelitvijo javnega sektorja, ki ga po ZJU sestavljajo:

  • državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti;
  • javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi;
  • druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

     

Pojem delovnega razmerja

Delovno razmerje je definirano v 4. členu ZDR-1 kot pravno razmerje, ki nastane med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Pod pojmom »delavec« so zajeti vsi zaposleni, torej tudi javni uslužbenci.

Pojem delodajalca

ZJU delodajalca opredeljuje kot pravno osebo, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju. ZDR-1 za primer, kadar je delodajalec pravna oseba (npr. javni zavod), določa, da nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik oz. poslovodni organ (tj. ravnatelj), določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi. ZJU še določa, da lahko določene pravice v razmerju do javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje z osebo javnega prava, izvaja Vlada Republike Slovenije.

Delodajalci na področju javne vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa so običajno javni zavodi, torej pravne osebe javnega prava, katerih status je urejen z Zakonom o zavodih in opravljajo negospodarske dejavnosti, katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička.

Izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca v javnem zavodu

V osebah javnega prava pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje poslovodni organ, ki lahko za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti delodajalca pisno pooblasti javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj (4. člen ZJU).

V Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je glede prenosa pooblastil v 22. členu posebej določeno, da lahko ravnatelj pooblastila za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev prenese na pomočnika ravnatelja s splošnim ali posamičnim pooblastilom.

Sistemizacija

Sistemizacija delovnih mest je akt, ki določa delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev in nalog na posameznih delovnih mestih.

Skladno z 21. členom ZJU mora imeti vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta.

Skladno z 20. členom KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja se z aktom o sistemizaciji  za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Zahtevane delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.

Skladno s 108. členom ZOFVI se prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v javnem vrtcu oziroma šoli objavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov za šolo ravnatelj v soglasju s šolsko upravo (šolske uprave nis organizirane, zato te aloge opravlja ministrstvo) na območju katere ima šola sedež, za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem.

V sistemizaciji delovnih mest je možno sistemizirati samo delovna mesta, ki so določena in uvrščena v plačne razrede v KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

V zvezi s sistemizacijo je treba upoštevati še določbe ZSPJS, ki v 7. členu določa obvezne elemente, ki jih mora sistemizacija vsebovati v zvezi s plačami. To so naslednji elementi:

1.         šifra proračunskega uporabnika in šifra notranje organizacijske enote;

2.         naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote;

3.         plačna podskupina;

4.         šifra delovnega mesta;

5.         ime delovnega mesta;

6.         tarifni razred delovnega mesta;

7.         šifra naziva, kjer nazivi obstajajo;

8.         ime naziva, kjer nazivi obstajajo;

9.         plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva;

10.       število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu;

11.       opis nalog delovnega mesta ali naziva.

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, pripravljen na podlagi zakona, podzakosnkega predpisa in kolektivne pogodbe. Katalog ni vir za delovna mesta, ki se določajo v sistemizaciji delovnih mest.

Delovne izkušnje

ZJU v 13. točki 6. člena opredeljuje delovne izkušnje in določa, da so delovne izkušnje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.

Ta opredelitev deovnih izkušenj velja pri preverjanju izpolnjevanja pogojev, KP VIZ pa določa, da so nadaljše zahtevane delovne izkušnje lahko največ pet let.

Evidenca o zasedenosti delovnih mest in evidenca nazivov

Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava vodi evidenco o dejanski zasedenosti delovnih mest; državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava na področju javnega sektorja, kjer je vzpostavljen sistem nazivov, vodi tudi evidenco o strukturi javnih uslužbencev po nazivih.

Javni zavod mora voditi obe evidenci, saj je vodenje evidenc lahko predmet inšpekcijskega nadzora.

Delovna doba

Delovna doba je delovna doba v delovnem razmerju, ta delovna doba se upošteva pri vrednotenju z dodatkom za delovno dobo in pri preverjanju izpolnjevanja pogojev na primer za jubilejno nagrado, pri čemer je za jubilejno nagrado treba upoštevati le delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju

Komentarje lahko dodajo le naročniki.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Vsebina članka

 
 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font