Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

8-tedensko spletno izobraževanje

GOVORNI RAZVOJ OTROKA

govorni razvoj

  • Kako poteka razvoj komunikacije, jezika in govora pri predšolskem in šolskem otroku ter kakšni so mejniki razvoja?
  • Kako prepoznati simptome zapoznelega razvoja govora pri otroku?
  • Kaj iskati pri poglobljenem opazovanju vsakodnevne komunikacije otroka?
  • Katere metode razvoja govora so po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovite in kako jih uporabljati v vsakdanjem delu z otrokom?
  • Kakšne dejavnosti, igre in vaje pri vsakdanjiku v skupini bodo spodbudile razvoj otrokovega govora in odpravile pomanjkljivosti?

Avtorica: Nives Skamlič, logopedinja

1. DATUM ZAČETKA: 29. maj 2019

2. TRAJANJE: celotno izobraževanje traja najmanj 16 pedagoških ur, kar je tudi navedeno na potrdilu, ki ga boste prejeli ob koncu izobraževanja

3. OBLIKA IZOBRAŽEVANJA: spletne delavnice z videoposnetki primerov dejavnosti, pisnim gradivom in interakcijo s predavateljico preko spletne učilnice

4. KOMU JE NAMENJENO: učiteljem, logopedom, vzgojiteljem v vrtcu, pedagogom, svetovalnim delavcem, izvajalcem dodatne strokovne pomoči, inkluzivnim pedagogom in staršem

Vodenje ženskega tima

775200 web

Če imate v vaši delovni sredini veliko ženskih sodelavk, vas vabimo na praktično delavnico, ki vam bo služila kot odličen vir uporabnega znanja.

Na delavnici boste iz zelo praktičnega zornega kota izvedeli:

- kaj so glavne razlike med ženskim in moškim načinom vodenja – prednosti in pomanjkljivosti,

- kaj so glavne razlike med moškimi in ženskimi timi,

- kako voditi ženski tim: nasveti za moške vodje + nasveti za ženske vodje,

- kako upravljati s toksičnimi ženskimi profili,

- kako obvladovati glavne vzroke konfliktov v ženskih timih,

- skrivnosti ženske motivacije – kaj so dejavniki zadovoljstva oz. kaj osrečuje ženske.

Pridružite se nam, informacije o terminih in lokacijah so na voljo TUKAJ.

Vsebina[Skrij]

Preprečevanje korupcije in krepitev integritete sta področji, ki sta predvsem v zadnjih letih deležni precejšnje pozornosti in tudi sistemskega urejanja. Za potrebe tega priročnika je smiselno opozoriti na naslednje predpise:

Vsi navedeni predpisi vsebujejo določbe, ki poslovodnim oziroma odgovornim osebam v tudi javnih zavodih nalagajo določene obveznosti na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije.

Ureditev in obveznosti po zakonu, ki ureja javne uslužbence

Glede na opredelitev javnega sektorja, kamor sodijo tudi javni zavodi in ki izhaja iz zakona, ki ureja javne uslužbence ZJU, je treba upoštevati tudi obveznosti, ki izhajajo iz prvega dela ZJU. Namreč, prvi del ZJU, torej členi od 1. do 21., velja tudi za javne zavode, torej tudi za področje vzgoje, izobraževanja in športa ter znanosti. V prvem delu ZJU sta opredeljena tudi delodajalec, ki je oseba javnega prava, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju, in oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca. V osebi javnega prava, torej v javnem zavodu, je to poslovodni organ.

Na področju integritete in preprečevanja korupcije v javnem sektorju je pomembna tudi ureditev v ZJU, in sicer v 11. členu, ki ureja omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril. Tako zakon določa, da javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti. Za darila manjše vrednosti ZJU opredeljuje darila, katerih vrednost ne presega 62,5 evra ( prej 15.000 tolarjev) oziroma katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 125,20 evra (prej 30.000 tolarjev), če so prejeta od iste osebe. Za protokolarna darila se štejejo darila funkcionarjev ali javnih uslužbencev drugih držav in mednarodnih organizacij, ki jih javni uslužbenec prejme ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Treba je tudi opozoriti, da navedena prepoved oziroma omejitev glede sprejemanja daril velja tudi za zakonca javnega uslužbenca, osebo, s katero javni uslužbenec živi v zunajzakonski skupnosti, in njegove otroke, starše in osebe, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.

ZJU določa tudi, da je javni uslužbenec dolžan darovalca opozoriti, da darila, ki presegajo prej navedeno vrednost, postanejo last delodajalca. Če darovalec pri darilu vztraja, je javni uslužbenec oziroma druga oseba, za katero prav tako velja omejitev glede sprejemanja daril, darilo dolžna izročiti delodajalcu oziroma organu delodajalca, ki je pooblaščen, da z njimi razpolaga. Podatke o sprejetem darilu, njegovi vrednosti, osebi, od katere je darilo sprejeto, in drugih okoliščinah, se vpiše v seznam daril. Podatke za vpis v seznam daril je dolžan sporočiti javni uslužbenec, ki je darilo prejel. Prav tako je javni uslužbenec dolžan sporočiti podatke o darilu, če je darilo prejela oseba, za katero ZJU prav tako določa omejitve, torej zakonec, oseba, s katero javni uslužbenec živi v zunajzakonski skupnosti, otroci, starši in osebe, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.

ZJU določa tudi, da način razpolaganja z darili, način vodenja seznama in druga izvedbena vprašanja v zvezi z omejitvami in dolžnostmi glede sprejemanja daril za organe državne uprave, pravosodne organe, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava predpiše vlada z uredbo. V uredbi se lahko določi, da se daril do določene vrednoti ne vpisuje v seznam. Ta uredba je bila sprejeta leta 2003 in že v 1. členu določa, da velja tudi za osebe javnega prava, torej tudi za javne zavode.

Uvodoma uredba opredeljuje uporabljene pojme, in sicer določa:

  • za darilo štejejo stvari, pravice in storitve, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti,
  • protokolarna darila so darila, ki jih izročijo funkcionarji ali javni uslužbenci drugih držav in mednarodnih organizacij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah,
  • darila manjše vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 62,5 evra (prej 15.000 SIT) oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 125,5 evra (prej 30.000 SIT), če so prejeta od iste osebe,
  • darila zanemarljive vrednosti so darila manjše vrednosti, katerih vrednost ne presega 20,85 evra (prej 5.000 SIT),
  • vrednost darila je tržna cena darila oziroma razlika med tržno in plačano ceno darila.

V nadaljevanju uredbe natančneje opredeli omejitve glede sprejemanja daril, kar sicer izhaja že iz zakona, vendar natančneje določi pravila, in sicer, da javni uslužbenec ne sme sprejeti darila v zvezi z opravljanjem službe, niti darila zanemarljive vrednosti v naslednjih primerih:

  • če bi izročitev oziroma sprejem takšnega darila pomenila kaznivo dejanje,
  • če je to prepovedano v skladu z drugim zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi ali
  • če se kot darilo izroča denar ali vrednostne papirje.

Preberite tudi prispevek o novostih Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Na voljo je TUKAJ.

V zvezi s tem uredba izrecno določa, da tako darilo tudi ne more postati last organa ali osebe javnega prava. Da bi se izognili nesporazumom ali težavam v zvezi s sprejemanjem daril, je treba v osebi javnega prava upoštevati tudi dolžnost obveščanja uporabnikov storitev, ko to določa uredba v 4. členu:

4. člen

(obveščanje)

Organ ali oseba javnega prava mora na primeren način objaviti v svojih uradnih prostorih in drugih prostorih, v katerih se posluje s strankami, katere so omejitve v zvezi s sprejemanjem daril s strani javnih uslužbencev in kakšen je postopek v primeru njihove izročitve.

V nadaljevanju uredba določa ravnanje v primeru izročitve darila, in sicer predpisuje ravnanje javnega uslužbenca, ki mora izpolniti poseben obrazec, na katerega vpiše podatke, ki so določeni v prvem odstavku 5. člena. V zvezi s tem uredba res določa obveznosti javnega uslužbenca, vendar pa je treba upoštevati tudi določbe, ki obvezujejo delodajalca oziroma predstojnika. Namreč, uredba določa, da mora javni uslužbenec v primeru, ko darovalec vztraja pri darilu, ki ga javni uslužbenec v skladu z ZJU in uredbo ne sme sprejeti, saj ne gre za darilo manjše vrednosti, to darilo izročiti delodajalcu oziroma darovalca napotiti neposredno na predstojnika. Prav tako mora javni uslužbenec obvestiti delodajalca, če kasneje ugotovi, da so podatki glede darila, vpisani na obrazec, neresnični in ne gre za darilo manjše vrednosti.

V osebi javnega prava, torej tudi v javnem zavodu, je treba voditi seznam daril, za kar mora poslovodni organ določiti odgovorno osebo, eno ali več, med javnimi uslužbenci. V seznam daril se vpisuje naslednje podatke:

  • ime, priimek in naslov darovalca,
  • navedba organa ali pravne osebe, če je bilo darilo izročeno v imenu organa oziroma pravne osebe,
  • darilo,
  • vrednost darila,
  • razlog za izročitev darila in okoliščine, v katerih je bilo darilo dano,
  • datum izročitve darila,
  • ime javnega uslužbenca, ki mu je bilo darilo izročeno,
  • ali je darilo postalo last javnega uslužbenca ali delodajalca,
  • skupna vrednost daril, ki jih je javni uslužbenec prejel od iste osebe v posameznem koledarskem letu.

Glede izvajanja določb ZJU in uredbe, ki ureja omejitve in dolžnosti glede sprejemanja daril, je določen tudi nadzor, in sicer to določa 13. člen uredbe:

13. člen

(nadzor)

(1) Predstojnik je dolžan zagotoviti nadzor nad izvrševanjem te uredbe v organu, ki ga vodi.

(2) Nadzor nad izvrševanjem te uredbe opravlja inšpekcija za sistem javnih uslužbencev, poleg tega pa tudi drugi inšpekcijski in upravni organi, ki nadzorujejo delovanje javnih uslužbencev v upravnih organih in drugih osebah javnega prava.

Ureditev in obveznosti po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije

Področje preprečevanja korupcije je bilo v Republiki Sloveniji že pred sprejemom tega zakona urejeno z Zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Novi zakon pa ureja tako integriteto kot tudi preprečevanje korupcije, pri čemer pa je treba poudariti, da vsebuje tudi nekatere novosti, ki se še posebej nanašajo na javne uslužbence. Gre za vsebine, ki nalagajo javnim uslužbencem določene obveznosti, izvajanje zakona v tem delu, torej ugotavljanje izvajanja teh obveznosti, pa je tudi v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, in sicer:

  • urejanje obveznosti poslovodnih oseb glede posredovanja podatkov o premoženju,
  • urejanje obveznosti javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge na področju javnih naročil, glede posredovanja podatkov o premoženjskem stanju, ter
  • opredelitev zasebnega interesa oziroma nasprotja interesov in ustreznega ravnanja v takih primerih.

Navedeni zakon je bil od uveljavitve v juniju 2010 že dvakrat spremenjen, in sicer sta bila sprejeta in uveljavljena:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-A), Uradni list RS, št. 26/2011, ki velja od 23. aprila 2011, in
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B), Uradni list RS, št. 43/2011, ki velja od 4. junija 2011 dalje, razen prvega stavka drugega odstavka 23. člena zakona, ki se nanaša na uporabo določb zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja; navedeni stavek začne veljati 1. januarja 2013.

Navedeni spremembi zakona sta posegli v določbe glede omejitev poslovanja, v opredelitev nekaterih pojmov, s čimer je natančneje določen obseg veljavnosti zakona, predvsem pa je pomemben del, ki se nanaša na posredovanje podatkov o premoženjskem stanju, in sicer za osebe, odgovorne za javna naročila, in za uradnike Državne revizijske komisije. Oboji morajo v skladu z zakonom podatke posredovati, vendar ti podatki niso javno dostopni.

Glede obveznosti poslovodnih oseb v javnih zavodih je uvodoma treba za razumevanje novosti zakona opozoriti na pojme, ki jih zakon opredeljuje v 4. členu, pri čemer so z vidika javnih uslužbencev in poslovodnih oseb pomembne naslednje opredelitve:

  • korupcija je opredeljena kot vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega,
  • integriteta je opredeljena kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi,
  • javni sektor ima po tem zakonu isti pomen kot javni sektor po zakonu, ki ureja javne uslužbence, vključuje pa tudi javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost,
  • zaposleni v javnem sektorju so funkcionarji, javni uslužbenci in zaposleni v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali samoupravna lokalna skupnost,
  • poslovodne osebe so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov: javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih ima večinski delež ali prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost,
  • uradne osebe so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja,
  • osebe, odgovorne za javna naročila, so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo naročila in ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je treba v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopke javnega naročanja, razen postopka oddaje naročila male vrednosti, in kadar gre za javna naročila, za katera ni treba izvesti postopka javnega naročanja, če je vrednost naročila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti; za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku,
  • nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog,
  • zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.

Namen zakona je krepitev delovanja pravne države tako, da določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter metode za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Upoštevaje ta namen torej zakon velja tudi za uradnike na položaju, ki imajo v okviru opravljanja svojih nalog možnosti vplivanja na določitve, in tudi za javne uslužbence, ki se pojavljajo kot odgovorne osebe v določenih postopkih javnih naročil, prav tako pa kot osebe, odgovorne za javna naročila, opredeljuje tudi druge osebe, ki sodelujejo v postopkih javnih naročil, čeprav te osebe niso zaposlene pri naročniku javnega naročila. Zakon velja za javni sektor, kot ga opredeljuje v pomenu izrazov, razen če drug zakon vprašanj, ki jih ureja ta zakon, ne določa drugače. Opozoriti je treba tudi, da ta zakon velja tudi za zasebni sektor, če tako določa.

V okviru pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije velja omeniti, da zakon razen priprave načelnega mnenja komisiji omogoča tudi, da če se ugotovitve iz postopka, ki ga je v okviru svojih pristojnosti v skladu z zakonom izvajala komisija, nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju ali drugega javnega uslužbenca ali na poslovodno osebo, te ugotovitve posreduje predstojniku organa oziroma pristojnemu organu. Navedena pristojnosti komisije je natančneje opredeljena v devetem in desetem odstavku 13. člena ZIntPK, in sicer je določeno:

13. člen

(9) Kadar se ugotovitve nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, javnega uslužbenca ali poslovodno osebo, komisija ugotovitve pošlje predstojniku organa oziroma organu, ki je pristojen za neposredno izvajanje nadzora nad delovanjem obravnavane osebe ali za njeno imenovanje in razrešitev. Ta mora v roku 30 dni oceniti škodljive posledice za ugled funkcije oziroma položaja ter ugled organa oziroma subjekta, v katerem obravnavana oseba deluje, uvesti nadzorne in disciplinske postopke in sprejeti ustrezne ukrepe skladno z zakonom, kodeksi ravnanja in načrtom integritete. O izvedenih ukrepih obvesti komisijo.

(10) Ne glede na prejšnji odstavek komisija v primeru, ko je ugotovljeno hujše koruptivno ravnanje funkcionarja, uradnika na položaju ali poslovodne osebe, pošlje organu, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev obravnavanega posameznika predlog za razrešitev in o tem obvesti javnost. Pristojni organ se je o predlogu komisije za razrešitev dolžan izreči v roku 30 dni.

Glede vsebine zakona in obveznosti oziroma možnosti za ukrepanje v določenih primerih je za javne uslužbence pomemben tudi 24. člen, ki ureja možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Zakon določa, da ima to možnost uradna oseba, če se od nje zahteva neetično ali nezakonito ravnanje oziroma je deležna pritiskov, in sicer lahko tovrstna dejanja prijavi nadrejenemu ali osebi, ki je za to pooblaščena, če pa tako ravnanje izvaja nadrejeni, pa lahko to uradna oseba prijavi neposredno Komisiji za preprečevanje korupcije. Postopek prijave in nadaljnje ravnanje Komisije za preprečevanje korupcije je določen v 24. členu:

24. člen
(prijava neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja)

  • Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti (v nadaljnjem besedilu: pristojna oseba).
  • Če ni pristojne osebe, če se ta na prijavo pisno ne odzove v roku petih delovnih dni ali če je pristojna oseba tista, ki od uradne osebe zahteva nezakonito ali neetično ravnanje, je za prijavo iz prejšnjega odstavka in za postopek z njo pristojna komisija.

  • Pristojna oseba ali komisija na podlagi prijave oceni dejansko stanje, po potrebi izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite ali neetične zahteve ter nastanek škodljivih posledic.

Zakon v nadaljevanju določa ukrepe za zaščito prijaviteljev, pri čemer posebej določa, da ima javni uslužbenec, če so zaradi njegove prijave nezakonitega ravnanja na Komisijo za preprečevanje korupcije nastale zanj škodljive posledice, pravico od svojega delodajalca zahtevati povračilo protipravno povzročene škode. Pri tem jim lahko komisija pomaga pri ugotavljanju vzročne zveze med škodljivimi posledicami in povračilnimi ukrepi. Če komisija ugotovi vzročno zvezo med prijavo in povračilnimi ukrepi zoper prijavitelja – javnega uslužbenca, od delodajalca zahteva, da zagotovi takojšnje prenehanje takšnega ravnanja. Če se povračilni ukrepi kljub zahtevi komisije po prenehanju nadaljujejo in je nadaljevanje dela javnega uslužbenca na njegovem delovnem mestu nemogoče, ta od svojega delodajalca zahteva premestitev na drugo enakovredno delovno mesto in o tem obvesti komisijo. Zakon določa, da mora delodajalec javnega uslužbenca najkasneje v roku 90 dni premestiti in o tem obvestiti tudi komisijo.

Zakon ureja tudi nasprotje interesov, pri čemer to poglavje velja tudi za uradne osebe, kamor so uvrščene tudi poslovodne osebe, in ne samo za funkcionarje, in sicer v 37. členu določa:

37. člen
(dolžnost izogibanja nasprotju interesov)

  • Uradna oseba mora biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne.
  • Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

 

Zakon glede nasprotja interesov vsebuje obveznost, da mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če drug zakon ne določa drugače. Uradna oseba mora tudi takoj prenehati delo v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen, če bi bilo nevarno odlašati. Predstojnik oziroma komisija morata o obstoju nasprotja interesov odločiti hitro, in sicer v roku 15 dni, in s svojo odločitvijo takoj seznaniti uradno osebo, s čimer je zagotovljeno, da je možno ustrezno ravnanje tako pri uradni osebi kot pri njenem delodajalcu.

Zakon določa tudi postopek ugotavljanja nasprotja interesov, pri čemer daje komisiji pristojnost, da v lahko, če obstaja verjetnost, da je pri uradnih ravnanjih uradnih oseb obstajalo nasprotje interesov, uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov in njegovih posledic. Če komisija ugotovi nasprotje interesov, s tem seznani pristojni organ ali delodajalca in mu določi rok, v katerem jo je dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih, s katerimi zagotovi, da do nasprotja interesov ne bo več prišlo, kar lahko pomeni tudi premestitev uradne osebe. Če pa komisija ugotovi, da je uradna oseba vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da obstaja nasprotje interesov, vendar je kljub temu ravnala v nasprotju z določbami o preprečevanju nasprotja interesov, o tem obvesti druge pristojne organe.

Nadaljnja pomembna obveznost za javne uslužbence, uradnike na položajih in osebe odgovorne za javna naročila se nanaša na dolžnost prijave premoženjskega stanja, kar zakon ureja v V. poglavju NADZOR NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM. Navedena dolžnost je vsebovana v 41. členu:

41. člen
(dolžnost prijave premoženjskega stanja)

  1. Zavezanci po tem poglavju so: poklicni funkcionarji, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe, osebe, odgovorne za javna naročila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) in državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo
  2. Poklicni funkcionar, nepoklicni župan in podžupan, uradnik na položaju in poslovodna oseba ter državljan Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero je bil imenovan ali izvoljen na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Podatke o premoženjskem stanju morajo ti zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela.
  3. Osebe, odgovorne za javna naročila, morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, kot je opredeljen v 11. točki 4. člena tega zakona. Podatke o svojem premoženjskem stanju morajo v roku in na način, določen v prejšnjem stavku, sporočiti tudi uradniki Državne revizijske komisije. Za osebe, odgovorne za javna naročila, in uradnike Državne revizijske komisije se ne uporablja drugi odstavek 43. člena tega zakona.
  4. Sporočanje podatkov o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.
  5. Organi, kjer so zaposleni zavezanci, in naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, komisiji posredujejo sezname teh zavezancev v 30 dneh po vsaki spremembi. Podatke o državljanih Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora, komisiji posredujeta Vlada Republike Slovenije oziroma Državni zbor. Seznami vsebujejo naslednje podatke zavezancev: osebno ime, EMŠO, davčno številko zavezanca, funkcijo oziroma položaj, naslov stalnega bivališča, pri funkcionarjih z omejenim mandatom in uradnikih na položaju pa tudi datum nastopa oziroma prenehanja funkcije oziroma položaja.

Zakon določa vse podatke o premoženjskem stanju, ki jih morajo poslovodne osebe in osebe, odgovorne za javna naročila poleg drugih zavezancev posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije oziroma jih komisija sama pridobi iz uradnih evidenc.

Gre za naslednje podatke:

  • osebno ime,
  • EMŠO,
  • naslov stalnega prebivališča,
  • davčna številka zavezanca,
  • podatki o funkciji oziroma delu,
  • podatki o delu, ki ga je opravljal neposredno pred nastopom funkcije,
  • podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja,
  • podatki o lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi, zasebnem zavodu ali drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti in oznako firme oziroma imenom organizacije,
  • podatki o deležih, delnicah, pravicah, ki jih imajo subjekti iz prejšnje alinee v drugi družbi, zavodu ali zasebni dejavnosti z oznako firme oziroma imena organizacije (posredno lastništvo),
  • podatki o obdavčljivih dohodkih po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
    podatki o nepremičninah z vsemi zemljiškoknjižnimi podatki,
  • podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 evrov,
  • podatki o skupni vrednosti gotovine, če njena skupna vrednost presega 10.000 evrov,
  • podatki o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjih, če njihova skupna vrednost ob času prijave premoženja presega 10.000 evrov,
  • podatki o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 evrov,
  • podatki o premičninah, katerih vrednost presega 10.000 evrov,
  • drugi podatki v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti.


Komisija primerja podatke in če ugotovi neskladje, lahko zahteva od zavezanca, da priloži tudi ustrezna dokazila. Zakon določa tudi dolžnost sporočanja sprememb premoženjskega stanja, in sicer mora zavezanec določene spremembe, ki jih izrecno navaja zakon, sporočati komisiji do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Komisija pa lahko tudi kadar koli zahteva od zavezanca, da ji predloži določene podatke.


Zakon ureja tudi situacijo, ko je na podlagi primerjave podatkov, ki jih je zavezanec predložil komisiji, z dejanskim stanjem mogoče utemeljeno sklepati, da zavezanec svoje premoženje oziroma dohodke prenaša na družinske člane, da bi se tako izognil nadzoru, ki ga določa zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. V takem primeru lahko komisija od zavezanca zahteva, da v enem mesecu po prejemu zahteve komisiji predloži podatke, ki jih komisija zahteva.

Zakon določa tudi, kako komisija ukrepa, če ugotovi, da ji zavezanec ni predložil podatkov. V takem primeru komisija pozove zavezanca, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni, predloži podatke, ki jih določa zakon. Če zavezanec v določenem roku ne predloži zahtevanih podatkov, komisija odloči, da se mu plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok, zniža za znesek v višini deset odstotkov njegove osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače. Odločbo znižanju osnovne plače je dolžan izvršiti delodajalec.


Zakon prav tako določa postopke in ravnanje komisije v primerih nesorazmernega povečanja premoženja. Če komisija ugotovi, da se je premoženje zavezanca od zadnje prijave nesorazmerno povečalo glede na njegove dohodke iz opravljanja dela ali dejavnosti ali pa da vrednost njegovega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti, znatno presega prijavljeno vrednost premoženjskega stanja, pozove zavezanca, da najkasneje v 15 dneh pojasni način povečanja premoženja. Če zavezanec ne pojasni načina povečanja premoženja, komisija o tem obvesti pristojni organ, pri katerem zavezanec opravlja delo, v primeru suma storitve drugih kršitev pa tudi druge pristojne organe.

V zvezi z nadzorom nad premoženjskim stanjem je pomembna tudi določba zakona, ki se nanaša na javnost podatkov o premoženjskem stanju, in sicer to določa 46. člen:

46. člen
(javnost podatkov)

  1. Podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev, z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila, in uradnikov Državne revizijske komisije, so ne glede na omejitve, ki jih določa zakon o varovanju osebnih podatkov in davčnih tajnostih, javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Podatki so javno objavljeni še 24 mesecev od dneva prenehanja opravljanja javne funkcije oziroma dela. Podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov določi komisija s poslovnikom.
  1. Komisija na svoji spletni strani objavi podatke o dohodkih in premoženju, ki je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti, in sicer o:

  1. osebnem imenu in funkciji zavezanca,

  2. lastništvu oziroma deležih in številu delnic ter pravic v gospodarski družbi, zavodu ali zasebni dejavnosti z oznako firme oziroma imena organizacije,

  3. lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi, zasebnem zavodu ali drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti in oznako firme, oziroma imena organizacije,

  4. številu in vrednosti nepremičnin brez zemljiškoknjižnih podatkov,

  5. skupni vrednosti denarnih sredstev pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, če ta presega 10.000 evrov,

  6. skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 evrov,

  7. skupni vrednosti vrednostnih papirjev, če ta presega 10.000 evrov,

  8. skupni vrednosti dolgov, obveznosti oziroma prevzetih jamstev, če ta presega 10.000 evrov,

  9. skupni vrednosti danih posojil, če ta presega 10.000 evrov,

  10. premičninah, katerih vrednost presega 10.000 evrov, na način, ki ne omogoča njihove identifikacije.

  1. Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo na način, ki omogoča njihovo medsebojno primerljivost.

Načrt integritete

Zakon določa tudi obveznost oblikovati in sprejeti načrt integritete v javnem zavodu ter o tem obvestiti komisijo. Zakon resda te obveznosti izrecno ne nalaga poslovodnemu organu javnega zavoda, vendar pa odgovornost poslovodnega organa za delovanje javnega zavoda izhaja iz drugih prepisov (zakon, ki ureja zavode, zakon, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, zakon, ki ureja delovna razmerja). Zato mora poslovodni organ poskrbeti tudi za pripravo načrta integritete v skladu z določbami 47. člena zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Izvajanje te obveznosti nadzoruje komisija, in sicer preverja, ali je načrt integritete sprejet in kako ga javni zavod uresničuje. Načrt integritete, ki ga mora sprejeti javni zavod, mora vsebovati zlasti naslednje podatke in vsebine:

  • oceno korupcijske izpostavljenosti javnega zavoda,
  • osebna imena ter delovna mesta oseb, odgovornih za načrt integritete,
  • opis področij in načina odločanja z oceno izpostavljenosti tveganjem za korupcijo in predloge za izboljšave integritete,
  • ukrepe za pravočasno odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje tveganj za korupcijo ter
  • druge dele načrta, opredeljene v smernicah, ki jih v skladu s 50. člena zakona izdela in objavi komisija na svojih spletnih straneh.

Glede obveznosti in ravnanja v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije je v zvezi s poslovodnimi osebami v javnih zavodih (ravnatelj, direktor) treba upoštevati še določbe zakona, ki določajo nezdružljivost funkcij, in sicer v 27. členu:

27. člen

(prepoved članstva in dejavnosti)

(1) Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.

(2) Nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom.

(3) Prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.

Ob neupoštevanju določb zakona lahko komisija izda opozorilo in v primeru neupoštevanja opozorila v nadaljevanju obvesti pristojne organe. Navedene določbe zakona se sicer res nanašajo na funkcionarje, vendar pa so vezane tudi na opravljanje nalog upravljanja v osebah javnega prava, zato je ustrezno, da so z njimi seznanjeni tudi poslovodni organi v javnih zavodih.

Upoštevaje navedene določbe je zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, prinesel določene novosti in obveznosti tudi za določene javne uslužbence v javnih zavodih, torej za osebe, odgovorne za javna naročila, in za poslovodne osebe. Glede na to, da gre za obveznosti iz zakona, za kršitev katerih so določene tudi sankcije, je te določbe treba spoštovati in komisiji posredovati z zakonom določene podatke. V poglavju o kazenskih določbah so namreč določeni prekrški za fizične osebe, ki ne ravnajo v skladu z zakonom, in sicer se z globo od 400 do 1.200 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki:

  • v nasprotju z določbo prvega odstavka 38. člena zakona svojega predstojnika ali komisije ne obvesti takoj o nasprotju interesov oziroma možnosti, da bi do njega prišlo,
  • v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke.

V zvezi z javnostjo podatkov o premoženjskem stanju je treba opozoriti, da v skladu s spremembo zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, iz junija 2011, posredovani podatki o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, in podatki o premoženjskem stanju uradnikov Državne revizijske komisije, niso javno dostopni.

 

Preberite tudi prispevek o novostih Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Na voljo je TUKAJ.

Komentarje lahko dodajo le naročniki.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Pedagoški rokovnik Forum za šolsko leto 2019/2020

Pripravili smo nov in izpopolnjen rokovnik, ki je v celoti prilagojen posebnim zahtevam dela učiteljev.

pedagoski rokovnik forum 3

Najpomembnejše prednosti rokovnika

1. VEČ PROSTORA ZA PISANJE

Obsežnejše beležke, več vrstic v tedenskem koledarju, posebna mapa za shranjevanje dokumentov, posebej prilagojene strani za vodenje podatkov o učencih, različni seznami in tabele za načrtovanje dela – učiteljskemu delu prilagojena vsebina rokovnika, ki je drugačna, bolj pregledna in veliko bolj uporabna.

2. NA ENEM MESTU ZBRANE VSE INFORMACIJE

Zapiski o delu učitelja, načrtovanju pouka in ostalih dejavnosti ter učencih, zapiski izobraževanj, sestankov, aktivov – tako vam bo olajšal vsakodnevno delo, njegovo načrtovanje ter izvajanje, saj boste vse informacije imeli na enem mestu.

3. UPORABNA VELIKOST ROKOVNIKA – tako je dovolj velik za vpisovanje vseh podatkov ter hkrati enostaven za prenašanje in shranjevanje.

Oglejte si vzorčne strani tukaj.

Redna cena enega izvoda je 17,00 EUR (brez DDV in stroškov distribucije), za večje količine prejmete tudi popust. Popusti veljajo pri naročilih do 10. maja 2019.

Več o rokovniku TUKAJ.

Vsebina članka

 
 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font