Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Kuharska delavnica - Sodobna priprava dietnih obrokov v praksi

Pri pravilni pripravi dietnih obrokov je najpomembnejša praksa! 

Sodobna priprava dietnih obrokov v praksi

Praktično kuharsko delavnico vodi Andreja Širca Čampa.

Termini:  24. oktober 2018,  Ljubljana

Več o vsebini, terminih in lokaciji preberite TUKAJ.

Vodenje in komunikacija

Uvodne misli

Ravnatelj kot poslovodni in pedagoški vodja šole skrbi za nemoteno delovanje vseh podsistemov, ki zagotavljajo čim uspešnejše učenje učencev na šoli in poučevanje. Naloge mu okvirno v največji meri opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

[2]

Raznolikost delovnih nalog mu nalaga obveznost, da uresničevanje le-teh tudi ustrezno (neposredno, posredno) spremlja. Naj povzamem le nekaj področij spremljanja, ki izhajajo iz zahtev 49. člena ZOFVI:

  • organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, pripravlja programe razvoja, vodi delovanje strokovnih organov na šoli,[3]
  • spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in organizira mentorstvo za pripravnike,[4]
  • prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,[5]
  • spremlja delo svetovalne službe,[6]
  • skrbi za kakovostne stike s starši,[7]
  • zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,[8]
  • je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca,[9]
  • skrbi za zakonito finančno poslovanje itd.

Za izvajanje posameznih področij in nalog ima ravnatelj (vsaj v večjih zavodih) tudi pomočnike ravnatelja, vodje enot, vodje aktivov, vodjo prehrane (če je kuhinja organizirana na šoli in v okviru šole), računovodjo, tajnico itd. Če temu osebju ustrezno porazdeli (delegira) nekatere naloge in uresničevanje le-teh spremlja zgolj posredno, se sam nekoliko razbremeni. Tako se lahko bolj angažira pri osrednji nalogi, zaradi katere šola sploh obstaja: učenju in poučevanju ter njunemu kakovostnemu spremljanju in razvoju (hospitacije).

Ravnatelj in učenje učencev

Uvodne misli

Delovno-pravna zakonodaja[2] in tudi šolska zakonodaja[3] ravnatelju nalagata vrsto obveznosti ter odgovornosti pri sklepanju delovnih razmerij, pa tudi pri uvajanju novih delavcev v zahtevno vzgojno-izobraževalno delo. Mnogi ravnatelji zaradi obilice drugih nalog pozabljajo na pomembno vlogo pri pridobivanju novih sodelavcev in njihovem uvajanju v delo na šoli. Zaradi tega želimo s tem prispevkom pomagati ravnateljem, da bi čim uspešneje uvedli nove sodelavce, tudi učitelje pripravnike in študente na delovni praksi, v vzgojno-izobraževalno delo. Menimo, da je ravnateljeva skrb za profesionalni razvoj strokovnih delavcev ena izmed temeljnih nalog, določenih v ZOVFI[4].

Od vrste medija je odvisno, kakšni so novinarski prispevki. Za časopisne in revijalne prispevke je na voljo več prostora in običajno je tudi čas za pripravo prispevka daljši, pri radiu in televiziji pa je časovni pritisk največji. Novinar mora pogosto pripraviti prispevek v nekaj urah, ki jih ima na voljo za pridobivanje informacij, iskanje sogovornikov, dogovarjanje z njimi za termin, pregled gradiva, montažo in objavo.

Radijske postaje večinoma o novici oziroma dogodku poročajo prve in najbolj na kratko. Radijski novinar sicer lahko izjavo sogovornika posname po telefonu, a če želi objaviti kakovosten zvok, se mora s sogovorniki sestati osebno. K izjavam mora spisati in posneti vezno besedilo, celoten prispevek pa zmontirati pred objavo, ki je pogosto le uro ali dve po dogodku.

Radijskemu novinarju boste delo najbolj olajšali tako, da se boste na njegov klic oziroma prihod pripravili in boste znali podati kratko in jedrnato izjavo. Dolgovezenje za radio ni primerno, saj so prispevki podobno kot pri televiziji dolgi le okoli minuto.

Novinarski kodeks

Za lažje sodelovanje z mediji mora zavod, še posebej pa njen ravnatelj, ki šolo običajno zastopa v javnosti, poznati osnove novinarskega kodeksa in Zakona o medijih. V nadaljevanju navajamo najpomembnejša novinarska načela (kodeks je v celoti objavljen na spletnem naslovu http://www.razsodisce.org/razsodisce/kodeks_ns_txt.php):

Nevarna prepričanja

  • Medije zanimajo samo negativne zgodbe in afere.
  • Novinarju se je najbolje izogniti, sicer bo spreobrnil naše besede in škodoval našemu zavodu.
  • Če prikrojimo resnico o neprijetnem dogodku, ne bo medijske afere.
  • Pri avtorizaciji bomo »polepšali« odgovore in vplivali na objavljeno vsebino.
  • V sporočilu za javnost je treba navesti čim več informacij in ga poslati čim več medijem.
  • Novinarjeva naloga je, da objavi informacije, ki mu jih posredujemo.

Se tudi vaši sodelavci pritožujejo, da so sestanki izguba časa, da so predolgi in vedno sklicani ob neprimernem času? Ali pa jim posredujete informacije po e-okrožnici, pa se izkaže, da so jo nekateri drugače razumeli, nekateri pa je sploh niso prebrali.

Kako lahko ravnatelj spremeni sestanke v učinkovito orodje informiranja in motiviranja sodelavcev?

Kakšne so najpogostejše posledice ukinitve sestankov?

  • neustrezno informiranje sproža govorice
  • poslabša se delovna klima
  • neprijetne novice sporočamo pisno, kar sodelavce demotivira

S kakšnimi pastmi se srečujemo pri organizaciji in vodenju sestankov?

  • prepogosti sestanki, ki so sami sebi namen
  • obveščanje »tik pred zdajci«
  • sodelavci ne dobijo navodil, kaj od njih pričakujete in kako naj se pripravijo
  • preobsežen dnevni red
  • pod točko »razno« se v nedogled razpravlja o čemer koli
  • sestanek je priložnost za stresanje slabe volje na sodelavce
  • neustrezna zasedba ( prisotnih se tematika ne tiče)
  • slaba pripravljenost ali zdolgočasenost vodje sestanka
  • nesposobnost ravnatelja, da »kroti« pretirane klepetulje, nergače, večne dvomljivce, cinike in vsevede

Voditi pomeni naravnati aktivnosti posameznikov in skupin k uresničevanju načrtovanih ciljev (Gabler, Wirtschaftslexikon). Vodenje ni le odrejanje nalog sodelavcu, temveč ga moramo videti v celotnem krogotoku zaporednih aktivnosti.

Celotni proces vodenja je sestavljen iz naslednjih zaporednih faz (C. Kutzschenbach, Suvereno vodenje ljudi in organizacij, Ljubljana, 2000):

  1. dajanje pobud (kaj moram storiti, da bi dosegel svoje cilje, in kaj lahko poleg tega naredim za razvoj izobraževalne ustanove),
  2. opredelitev ciljev,
  3. načrtovanje za doseganje ciljev (kakšne rezultate in do kdaj je treba doseči),
  4. odločanje (kdo naj kaj naredi, s kom in kdaj),
  5. odrejanje (zadolževanje zaposlenih z ustreznimi nalogami in cilji),
  6. kontrola doseženih ciljev,
  7. povratne informacije (učenje iz odklonov, upoštevanje posledic).

Organizacijska kultura

Organizacijsko kulturo izobraževalne ustanove opredeljuje oblika organizacije, razporeditev in odprtost poslovnih prostorov, usmerjenost v poslovne cilje oz. odnose, način medsebojnega komuniciranja, sodelovanje med oddelki itd.

V šolah z visoko organizacijsko kulturo:

  • ravnatelji spodbujajo prenos pristojnosti, ustvarjajo ustrezen manevrski prostor, da sodelavci glede na usposobljenost in stopnjo motivacije postopoma prevzemajo večje odgovornosti,
  • zaposleni se čutijo spodbujeni in varni za večjo udeležbo in iniciativnost za prevzemanje zahtevnejših nalog in odgovornosti.

Organizacijska struktura

Organizacijska struktura šole določa formalno območje vodenja in s tem kompetence ravnatelja. Tudi sodelovanje na istem hierarhičnem nivoju je odvisno od medsebojnih odnosov in načina sodelovanja (povezanost ali »vrtičkarstvo«). Vprašanje je, ali ima nov vodja projekta svobodo pri izboru svojega stila vodenja ali mora uporabiti enak stil kot njegov predhodnik, da ne bo destabiliziral skupine.

Ravnatelj se pri svojem delu ne more zanašati le na svoje strokovno znanje in osebnostne lastnosti. Pomembno je, kako obvladuje pravilno ravnanje s sodelavci v različnih okoliščinah. Stil vodenja je skupek vseh vedenj, ki jih vodja uporablja v določeni situaciji z namenom vplivanja na njihove aktivnosti. Vodja opravlja pri tem dve medsebojno prepleteni funkciji, saj obenem upravlja proces in ljudi (Treven, Srića). Prvo funkcijo opravlja z namenom uresničevanja ciljev, drugo zaradi večje motiviranosti, zadovoljstva in učinkovitosti zaposlenih. Glede na to, v kakšni meri in kako vključuje sodelavce v posamezne faze procesa ter kakšno pozornost jim bo pri tem namenjal, govorimo o določenem stilu vodenja.

Stili vodenja so način izvajanja vodstvene funkcije in vedenja vodje do zaposlenih. Izbira ustreznega stila vodenja naj zasleduje cilj, kako zaposlene čim bolj motivirati k učinkovitemu in ustvarjalnemu sodelovanju. Idealnega stila vodenja ni, je pa njegov izbor odvisen od številnih dejavnikov, kot so npr. osebnostne lastnosti vodje, medsebojni odnosi na šoli, organizacijska kultura, strokovnost in motiviranost sodelavcev, zahtevnost in zapletenost delovnih nalog ter časa, ki ga imamo na razpolago.

Stili vodenja se razlikujejo predvsem glede na dva parametra:

  • usmerjenost v organizacijo delovanja zaposlenih,
  • usmerjenost v odnose z zaposlenimi.

Tako ločimo 4 stile vodenja:

VISOKA USMERJENOST V ODNOSE

DEMOKRATIČNO VODENJE

PREPRIČEVALNO VODENJE

NIZKA USMERJENOST V ODNOSE

VODENJE Z DELEGIRANJEM

AVTOKRATSKO VODENJE

ODNOSI/ORGANIZIRANJE NIZKA USMERJENOST V ORGANIZIRANJE VISOKA USMERJENOST V ORGANIZIRANJE

Vir: Staehle, Ohio vodstveni kvadrat, 1999

Namen prispevka o vodenju in komunikaciji je razmišljanje o uporabi ustreznega stila vodenja ter načina komunikacije z različnimi sodelavci ter mediji Poudarjena kriterija razlikovanja sta strokovna usposobljenost in motiviranost sodelavcev.

Preberite:

  • Ustrezen stil vodenja
  • Dejavniki izbora ustreznega stila vodenja
  • Krogotok vodenja
  • Vodenje sestankov
  • Komunikacija in odnosi z mediji
  • Pravila komuniciranja z mediji
  • Sodelovanjem z radiem in televizijo

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Načrtovanje dejavnosti v vrtcu

Slika priročnika Načrtovanje dejavnosti v vrtcu

Priročnik je zasnovan tako, da vam hkrati zagotavlja:

Z gradivom, ki obravnava primere dejavnosti na vseh šestih področij Kurikula za vrtce, boste zagotovo:

  • spoznali sodobne vsebine, s katerimi lahko sledite ciljem Kurikula za vrtce – tako za mlajše kot starejše otroke,
  • svoje dejavnosti popestrili in jih kakovostno izpeljali – s pripravljenimi izhodišči in razlagami primerov dejavnosti,
  • dobili dodatne ideje za različne možnosti dela z otroki v vrtcu – npr. kako vključiti tudi medpodročne kompetence, ki niso vključene v nobeno od področij Kurikula za vrtce; kako različne dejavnosti izvajati v vseh oblikah dela  …

Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci

Slika priročnika Delo z otroki s posebnimi potrebami, učnimi težavami in posebej nadarjenimi učenci

Priročnik je zasnovan tako, da vam hkrati zagotavlja:

  • zakonske podlage in strokovne napotke za delo in
  • praktično gradivo s primeri dejavnosti,
  • zgoščenka pa vam nudi prilagojene vaje, naloge in didaktične pripomočke za različne starosti in stopnje motenj …

Kontrolna mapa za pripravo na nadzor šolske inšpekcije

Slika Kontrolne mape za pripravo na nadzor šolske inšpekcije

Kot zastopnik in pedagoški vodja vzgojno-izobraževalne organizacije ste odgovorni za nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter strokovnim delom zaposlenih. To pomeni stalno skrb za zakonsko skladno pedagoško dokumentacijo in pravilno vodenje postopkov.

Svoje obveznosti si lahko olajšate z natančnim pregledom nad vsemi dolžnostmi, s pomočjo katerega boste hitro našli pomanjkljivosti v zbirki obveznih dokumentov ali neustrezno urejeno delovno področje in tako boste suvereno pripravljeni na obisk šolskega inšpektorja.

Zagotovite zakonitost delovanja zavoda s pomočjo novega pripomočka na slovenskem trgu.

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Strokovna urednica in avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font