Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

8-tedensko spletno izobraževanje

GOVORNI RAZVOJ OTROKA

govorni razvoj

  • Kako poteka razvoj komunikacije, jezika in govora pri predšolskem in šolskem otroku ter kakšni so mejniki razvoja?
  • Kako prepoznati simptome zapoznelega razvoja govora pri otroku?
  • Kaj iskati pri poglobljenem opazovanju vsakodnevne komunikacije otroka?
  • Katere metode razvoja govora so po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovite in kako jih uporabljati v vsakdanjem delu z otrokom?
  • Kakšne dejavnosti, igre in vaje pri vsakdanjiku v skupini bodo spodbudile razvoj otrokovega govora in odpravile pomanjkljivosti?

Avtorica: Nives Skamlič, logopedinja

1. DATUM ZAČETKA: 29. maj 2019

2. TRAJANJE: celotno izobraževanje traja najmanj 16 pedagoških ur, kar je tudi navedeno na potrdilu, ki ga boste prejeli ob koncu izobraževanja

3. OBLIKA IZOBRAŽEVANJA: spletne delavnice z videoposnetki primerov dejavnosti, pisnim gradivom in interakcijo s predavateljico preko spletne učilnice

4. KOMU JE NAMENJENO: učiteljem, logopedom, vzgojiteljem v vrtcu, pedagogom, svetovalnim delavcem, izvajalcem dodatne strokovne pomoči, inkluzivnim pedagogom in staršem

Vodenje ženskega tima

775200 web

Če imate v vaši delovni sredini veliko ženskih sodelavk, vas vabimo na praktično delavnico, ki vam bo služila kot odličen vir uporabnega znanja.

Na delavnici boste iz zelo praktičnega zornega kota izvedeli:

- kaj so glavne razlike med ženskim in moškim načinom vodenja – prednosti in pomanjkljivosti,

- kaj so glavne razlike med moškimi in ženskimi timi,

- kako voditi ženski tim: nasveti za moške vodje + nasveti za ženske vodje,

- kako upravljati s toksičnimi ženskimi profili,

- kako obvladovati glavne vzroke konfliktov v ženskih timih,

- skrivnosti ženske motivacije – kaj so dejavniki zadovoljstva oz. kaj osrečuje ženske.

Pridružite se nam, informacije o terminih in lokacijah so na voljo TUKAJ.

Vodenje in komunikacija

Poslovno komuniciranje se od komuniciranja v zasebnem življenju oz. družabnega komuniciranja razlikuje predvsem po svojem namenu. Profesionalno poslovno komuniciranje je sredstvo za informiranje, sprejemanje poslovnih odločitev, reševanje problemov ter vplivanje na ljudi z namenom doseganja za poslovni sistem koristnih rezultatov. Neuspešno je takrat, ko je samo sebi namen in ko ni usklajeno z drugimi dejavnostmi organizacije. Poslovno komuniciranje je tako ciljno usmerjena dejavnost, medtem ko za družabno komuniciranje velja, da služi zabavi in sprostitvi ter predstavlja  sredstvo za doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili v zvezi z našim zasebnim življenjem (Možina in dr., 2004).

Simpatija in antipatija

Ljudje smo si različni in to velja tudi (ali pa še posebej) v poslovnih situacijah. Obstajajo sodelavci oz. stranke, s katerimi lažje, in sogovorniki, s katerimi težje komuniciramo. Bolje se počutimo ob tistih, ki imajo podoben odnos do sebe, drugih in sveta, komunicirajo na podoben način, kot komuniciramo sami, so jim pomembne podobne vrednote, kot so nam, ter kažejo enak kognitivni set mišljenja, stališč in prepričanj, kot ga imamo sami. Podobni ljudje nam vzbujajo občutek harmonije, saj si svet okoli sebe interpretirajo podobno, kot si ga sami.

Zaradi potrjevanja naše slike sveta doživljamo več prijetnih emocij, hkrati pa se povečuje tudi predvidljivost v življenju. Vse to pa zadovoljuje našo potrebo po varnosti in sprejetosti. Od nas drugačni posamezniki lahko v nas sprožajo disharmonijo, torej občutek neugodja ali iritacije, ki nastane kot reakcija na nam nepoznan ali zgolj drugačen svet.

Uvodne misli

Ravnatelj kot poslovodni in pedagoški vodja šole skrbi za nemoteno delovanje vseh podsistemov, ki zagotavljajo čim uspešnejše učenje učencev na šoli in poučevanje. Naloge mu okvirno v največji meri opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

[2]

Raznolikost delovnih nalog mu nalaga obveznost, da uresničevanje le-teh tudi ustrezno (neposredno, posredno) spremlja. Naj povzamem le nekaj področij spremljanja, ki izhajajo iz zahtev 49. člena ZOFVI:

  • organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, pripravlja programe razvoja, vodi delovanje strokovnih organov na šoli,[3]
  • spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in organizira mentorstvo za pripravnike,[4]
  • prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,[5]
  • spremlja delo svetovalne službe,[6]
  • skrbi za kakovostne stike s starši,[7]
  • zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,[8]
  • je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca,[9]
  • skrbi za zakonito finančno poslovanje itd.

Za izvajanje posameznih področij in nalog ima ravnatelj (vsaj v večjih zavodih) tudi pomočnike ravnatelja, vodje enot, vodje aktivov, vodjo prehrane (če je kuhinja organizirana na šoli in v okviru šole), računovodjo, tajnico itd. Če temu osebju ustrezno porazdeli (delegira) nekatere naloge in uresničevanje le-teh spremlja zgolj posredno, se sam nekoliko razbremeni. Tako se lahko bolj angažira pri osrednji nalogi, zaradi katere šola sploh obstaja: učenju in poučevanju ter njunemu kakovostnemu spremljanju in razvoju (hospitacije).

Ravnatelj in učenje učencev

Uvodne misli

Delovno-pravna zakonodaja[2] in tudi šolska zakonodaja[3] ravnatelju nalagata vrsto obveznosti ter odgovornosti pri sklepanju delovnih razmerij, pa tudi pri uvajanju novih delavcev v zahtevno vzgojno-izobraževalno delo. Mnogi ravnatelji zaradi obilice drugih nalog pozabljajo na pomembno vlogo pri pridobivanju novih sodelavcev in njihovem uvajanju v delo na šoli. Zaradi tega želimo s tem prispevkom pomagati ravnateljem, da bi čim uspešneje uvedli nove sodelavce, tudi učitelje pripravnike in študente na delovni praksi, v vzgojno-izobraževalno delo. Menimo, da je ravnateljeva skrb za profesionalni razvoj strokovnih delavcev ena izmed temeljnih nalog, določenih v ZOVFI[4].

Od vrste medija je odvisno, kakšni so novinarski prispevki. Za časopisne in revijalne prispevke je na voljo več prostora in običajno je tudi čas za pripravo prispevka daljši, pri radiu in televiziji pa je časovni pritisk največji. Novinar mora pogosto pripraviti prispevek v nekaj urah, ki jih ima na voljo za pridobivanje informacij, iskanje sogovornikov, dogovarjanje z njimi za termin, pregled gradiva, montažo in objavo.

Radijske postaje večinoma o novici oziroma dogodku poročajo prve in najbolj na kratko. Radijski novinar sicer lahko izjavo sogovornika posname po telefonu, a če želi objaviti kakovosten zvok, se mora s sogovorniki sestati osebno. K izjavam mora spisati in posneti vezno besedilo, celoten prispevek pa zmontirati pred objavo, ki je pogosto le uro ali dve po dogodku.

Radijskemu novinarju boste delo najbolj olajšali tako, da se boste na njegov klic oziroma prihod pripravili in boste znali podati kratko in jedrnato izjavo. Dolgovezenje za radio ni primerno, saj so prispevki podobno kot pri televiziji dolgi le okoli minuto.

Novinarski kodeks

Za lažje sodelovanje z mediji mora zavod, še posebej pa njen ravnatelj, ki šolo običajno zastopa v javnosti, poznati osnove novinarskega kodeksa in Zakona o medijih. V nadaljevanju navajamo najpomembnejša novinarska načela (kodeks je v celoti objavljen na spletnem naslovu http://www.razsodisce.org/razsodisce/kodeks_ns_txt.php):

Nevarna prepričanja

  • Medije zanimajo samo negativne zgodbe in afere.
  • Novinarju se je najbolje izogniti, sicer bo spreobrnil naše besede in škodoval našemu zavodu.
  • Če prikrojimo resnico o neprijetnem dogodku, ne bo medijske afere.
  • Pri avtorizaciji bomo »polepšali« odgovore in vplivali na objavljeno vsebino.
  • V sporočilu za javnost je treba navesti čim več informacij in ga poslati čim več medijem.
  • Novinarjeva naloga je, da objavi informacije, ki mu jih posredujemo.

Se tudi vaši sodelavci pritožujejo, da so sestanki izguba časa, da so predolgi in vedno sklicani ob neprimernem času? Ali pa jim posredujete informacije po e-okrožnici, pa se izkaže, da so jo nekateri drugače razumeli, nekateri pa je sploh niso prebrali.

Kako lahko ravnatelj spremeni sestanke v učinkovito orodje informiranja in motiviranja sodelavcev?

Kakšne so najpogostejše posledice ukinitve sestankov?

  • neustrezno informiranje sproža govorice
  • poslabša se delovna klima
  • neprijetne novice sporočamo pisno, kar sodelavce demotivira

S kakšnimi pastmi se srečujemo pri organizaciji in vodenju sestankov?

  • prepogosti sestanki, ki so sami sebi namen
  • obveščanje »tik pred zdajci«
  • sodelavci ne dobijo navodil, kaj od njih pričakujete in kako naj se pripravijo
  • preobsežen dnevni red
  • pod točko »razno« se v nedogled razpravlja o čemer koli
  • sestanek je priložnost za stresanje slabe volje na sodelavce
  • neustrezna zasedba ( prisotnih se tematika ne tiče)
  • slaba pripravljenost ali zdolgočasenost vodje sestanka
  • nesposobnost ravnatelja, da »kroti« pretirane klepetulje, nergače, večne dvomljivce, cinike in vsevede

Voditi pomeni naravnati aktivnosti posameznikov in skupin k uresničevanju načrtovanih ciljev (Gabler, Wirtschaftslexikon). Vodenje ni le odrejanje nalog sodelavcu, temveč ga moramo videti v celotnem krogotoku zaporednih aktivnosti.

Celotni proces vodenja je sestavljen iz naslednjih zaporednih faz (C. Kutzschenbach, Suvereno vodenje ljudi in organizacij, Ljubljana, 2000):

  1. dajanje pobud (kaj moram storiti, da bi dosegel svoje cilje, in kaj lahko poleg tega naredim za razvoj izobraževalne ustanove),
  2. opredelitev ciljev,
  3. načrtovanje za doseganje ciljev (kakšne rezultate in do kdaj je treba doseči),
  4. odločanje (kdo naj kaj naredi, s kom in kdaj),
  5. odrejanje (zadolževanje zaposlenih z ustreznimi nalogami in cilji),
  6. kontrola doseženih ciljev,
  7. povratne informacije (učenje iz odklonov, upoštevanje posledic).

Organizacijska kultura

Organizacijsko kulturo izobraževalne ustanove opredeljuje oblika organizacije, razporeditev in odprtost poslovnih prostorov, usmerjenost v poslovne cilje oz. odnose, način medsebojnega komuniciranja, sodelovanje med oddelki itd.

V šolah z visoko organizacijsko kulturo:

  • ravnatelji spodbujajo prenos pristojnosti, ustvarjajo ustrezen manevrski prostor, da sodelavci glede na usposobljenost in stopnjo motivacije postopoma prevzemajo večje odgovornosti,
  • zaposleni se čutijo spodbujeni in varni za večjo udeležbo in iniciativnost za prevzemanje zahtevnejših nalog in odgovornosti.

Organizacijska struktura

Organizacijska struktura šole določa formalno območje vodenja in s tem kompetence ravnatelja. Tudi sodelovanje na istem hierarhičnem nivoju je odvisno od medsebojnih odnosov in načina sodelovanja (povezanost ali »vrtičkarstvo«). Vprašanje je, ali ima nov vodja projekta svobodo pri izboru svojega stila vodenja ali mora uporabiti enak stil kot njegov predhodnik, da ne bo destabiliziral skupine.

Ravnatelj se pri svojem delu ne more zanašati le na svoje strokovno znanje in osebnostne lastnosti. Pomembno je, kako obvladuje pravilno ravnanje s sodelavci v različnih okoliščinah. Stil vodenja je skupek vseh vedenj, ki jih vodja uporablja v določeni situaciji z namenom vplivanja na njihove aktivnosti. Vodja opravlja pri tem dve medsebojno prepleteni funkciji, saj obenem upravlja proces in ljudi (Treven, Srića). Prvo funkcijo opravlja z namenom uresničevanja ciljev, drugo zaradi večje motiviranosti, zadovoljstva in učinkovitosti zaposlenih. Glede na to, v kakšni meri in kako vključuje sodelavce v posamezne faze procesa ter kakšno pozornost jim bo pri tem namenjal, govorimo o določenem stilu vodenja.

Stili vodenja so način izvajanja vodstvene funkcije in vedenja vodje do zaposlenih. Izbira ustreznega stila vodenja naj zasleduje cilj, kako zaposlene čim bolj motivirati k učinkovitemu in ustvarjalnemu sodelovanju. Idealnega stila vodenja ni, je pa njegov izbor odvisen od številnih dejavnikov, kot so npr. osebnostne lastnosti vodje, medsebojni odnosi na šoli, organizacijska kultura, strokovnost in motiviranost sodelavcev, zahtevnost in zapletenost delovnih nalog ter časa, ki ga imamo na razpolago.

Stili vodenja se razlikujejo predvsem glede na dva parametra:

  • usmerjenost v organizacijo delovanja zaposlenih,
  • usmerjenost v odnose z zaposlenimi.

Tako ločimo 4 stile vodenja:

VISOKA USMERJENOST V ODNOSE

DEMOKRATIČNO VODENJE

PREPRIČEVALNO VODENJE

NIZKA USMERJENOST V ODNOSE

VODENJE Z DELEGIRANJEM

AVTOKRATSKO VODENJE

ODNOSI/ORGANIZIRANJE NIZKA USMERJENOST V ORGANIZIRANJE VISOKA USMERJENOST V ORGANIZIRANJE

Vir: Staehle, Ohio vodstveni kvadrat, 1999

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Pedagoški rokovnik Forum za šolsko leto 2019/2020

Pripravili smo nov in izpopolnjen rokovnik, ki je v celoti prilagojen posebnim zahtevam dela učiteljev.

pedagoski rokovnik forum 3

Najpomembnejše prednosti rokovnika

1. VEČ PROSTORA ZA PISANJE

Obsežnejše beležke, več vrstic v tedenskem koledarju, posebna mapa za shranjevanje dokumentov, posebej prilagojene strani za vodenje podatkov o učencih, različni seznami in tabele za načrtovanje dela – učiteljskemu delu prilagojena vsebina rokovnika, ki je drugačna, bolj pregledna in veliko bolj uporabna.

2. NA ENEM MESTU ZBRANE VSE INFORMACIJE

Zapiski o delu učitelja, načrtovanju pouka in ostalih dejavnosti ter učencih, zapiski izobraževanj, sestankov, aktivov – tako vam bo olajšal vsakodnevno delo, njegovo načrtovanje ter izvajanje, saj boste vse informacije imeli na enem mestu.

3. UPORABNA VELIKOST ROKOVNIKA – tako je dovolj velik za vpisovanje vseh podatkov ter hkrati enostaven za prenašanje in shranjevanje.

Oglejte si vzorčne strani tukaj.

Redna cena enega izvoda je 17,00 EUR (brez DDV in stroškov distribucije), za večje količine prejmete tudi popust. Popusti veljajo pri naročilih do 10. maja 2019.

Več o rokovniku TUKAJ.

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font