Založba Forum Media - e-Ravnatelj

Prijavite se v svoj račun

Prijavite se v svoj račun

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomi si me

Kadri

 

Vprašanje: Ali učitelju, ki ima dve šolski uri na določen dan, za ta dan pripada nadomestilo za prehrano? Revizorka meni, da mu ne pripada. Pravi, da, če ima učitelj manj kot štiri cele ure dnevne obveznosti, do regresa za prehrano tisti dan ni upravičen. 

Situacije za te učitelje pa so sledeče:

Prvi primer: učitelj v podaljšanem bivanju: tedenska učna obveznost je 25 ur. Ob petkih kolegica prihaja ob 11.30 in odhaja ob 13.30. Za ta dan ji naj ne bi pripadal regres za prehrano.

Drugi primer: učiteljica predmetnega pouka: tedenska učna obveznost je 22 ur (21ur pouka in ena ura razredništva). Ob torkih pride kolegica ob 10.00 in zaključi ob 13.10.

Obe kolegici sta zaposleni za poln delovni čas 40

Odgovor: V zvezi z vprašanji glede regresa za prehrano je treba upoštevati, da je pravica do regresa za prehrano med delom določena v 130. členu ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Podrobneje pa je pravica do regresa za prehrano v javnem sektorju urejena v kolektivnih pogodbah dejavnosti, in sicer v aneksih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 40/12. V zvezi s tem je treba upoštevati, da so za razlage kolektivnih pogodb pristojne posamezne komisije ali odborov, ustanovljeni za ta namen.

Vprašanje: Zanima nas, kako je z upoštevanjem delovnih izkušenj pri zaposlitvi novih javnih uslužbencev. Težava nastane pri kandidatih, ki so bili zaposleni samo v gospodarstvu ali v družinskih podjetjih.

Primer 1: v razpisu za delovno mesto v administraciji zahtevamo po navadi 2 ali 3 leta delovnih izkušenj.
Prijavi se kandidat, ki je 15 let delal v družinski firmi in ki je imel naziv delovnega mesta administrator, opis dela pa ustreza opisu del za VI. stopnjo. Ga lahko upoštevamo?

Primer 2: prijavi se kandidat, ki več let dela na delih in nalogah za VI. stopnjo, izobrazbo za VI. stopnjo pa je pridobil pred pol leta. Tak kandidat izpolnjuje pogoje?

Primer 3: kandidat že več let dela na delovnem mestu z ustreznimi delovnimi izkušnjami, ima ustrezno izobrazbo, plačan pa je na študentsko napotnico, kar pomeni, da so izkušnje vodene pod študentsko delo. Je to ustrezen kandidat? ...

Vprašanje: Javni uslužbenec v javnem zavodu je prejel opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V pisnem dokumentu so navedene nekatere kršitve in napoved, da mu bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če se kršitve ponovijo. Ali ima takšno opozorilo podlago v zakonu oziroma ali je lahko takšno opozorilo podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor: Navedeno pisno opozorilo temelji na 85. členu ZDR-1, ki ureja delodajalčeve obveznosti pred odpovedjo in določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi,

Vprašanje: Na šoli je zaposlena tajnica, izpolnjuje starostne pogoje za upokojitev, ima 41 let in 3 mesece delovne dobe (ima vse pogoje za upokojitev) ter srednješolsko izobrazbo. S 1. 8. 2018 je prenehala veljati prehodna določba glede ustreznosti izobrazbe. Delavki je bilo podaljšano delovno razmerje za eno leto, ko je dopolnila 40 let delovne dobe. Delavka želi nadaljevati z delom, ali je možno?

Odgovor: V zvezi s priloženim vprašanjem je treba najprej opozoriti, da bi upoštevaje dosedanjo ureditev, to pomeni ZUPPJS17, po kateri je javnemu uslužbencu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine, morala gospe, ko je izpolnila 41 let pokojninske dobe, prenehala veljati pogodba o zaposlitvi ...

Vprašanje: Ali se v skupno delovno dobo preteklih zaposlitev (zaradi izplačila dodatka na delovno dobo), šteje doba s skrajšanim delovnim časom, ki jo ima pravico koristiti starš do tretjega oz. šestega leta starosti. Se pravi ali se ta doba šteje kot delovna doba ali pokojninska doba?

Odgovor: Skladno s 25. členom ZSPJS je dodatek za delovno dobo del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije doma ali v tujini ...

Vprašanje: Delavka je marca 2017 izpolnila pogoje za upokojitev. Zaradi potreb delovnega procesa smo ji podaljšali zaposlitev do 31. 8. 2018. Kakšen je postopek prekinitve delovnega razmerja zaradi upokojitve? 

Odgovor:  V navedenem primeru je ob dejstvu, da je delavka izpolnila pogoje za upokojitev marca 2017 treba upoštevati določbe ZUPPJS17, ki v 9. členu določa, da javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki bi v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje v enem letu po izpolnitvi teh pogojev ...

Vprašanje: Zaposlena delavka je bila na daljši bolniški. Zdaj dela 4 ure/dan, ostale 4 ure je pa v bolniškem staležu. Kako lahko koristi dopust med šolskimi počitnicami (dopust je v dnevih), ko pa je 4 ure v bolniškem stalkežu (ki se na ZZZS refundira)?

Dopust ima še ves lanski in letošnji.

Odogovor:

Pri odgovoru na navedeno vprašanje je treba upoštevati najmanj naslednje predpise in kolektivne pogodbe:

  1. določbe ZDR-, ki urejajo določanje in izrabo letnega dopusta, ter nadomestila plače, kjer je posebej treba opozoriti na 137. člen, ki v devetem odstavku določa, da je  delodajalec  delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela,
  2. določbe ZOFVI, ki v 125. členu določa, da lahko strokovni delavec v javni šoli porabi letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu,
  3. določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, in sicer:
  • 45. člen, ki določa, da delavci, zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih, praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic,
  • 92. člen, ki določa, da delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v  primerih, navedenih v kolektivni pogodbi, med njimi tudi v primeru  letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela; delavcu pripada nadomestilo v višini 100 % osnove; osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal ...

Vprašanje: Delavka se bo zaposlila pri novem delodajalcu. Zaposlena je na osnovni šoli za nedoločen čas kot Računovodja VI, trenutno je njen plačni razred 26.

S 1. 8. 2018 pa se bo zaposlila na glasbeni šoli kot 50 % delovnega mesta Tajnik VIZ VI in 50 % Računovodja VI. Zanima nas, v katere plačne razrede se delavko uvrsti pri novi zaposlitvi? Ali se pri določitvi plačnega razreda upošteva število napredovanj samo za DM računovodja ali tudi za DM tajnik VIZ ? Ali mora število napredovanj za (drugo) DM tajnik VIZ odobriti ustanovitelj in MIZŠ? (začetni plačni razred za tajnika je 23; če se upošteva število napredovanj, pa bi bil 25).

Odgovor: Pri odgovoru na to vprašanje treba upoštevati Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS, ki ureja določitev plače ob zaposlitvi oziroma ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, in sicer prvi odstavek 20. člena, ki določa, da če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah ...

Vprašanje: V pravilniku o sistemizaciji delovnih mest moramo nekaj popraviti. Kakšen je postopek popravljanja pravilnika … zdaj bi naredili čistopis (lani smo dodali samo popravke v J skupini). V pravilniku ne bo bistvenih sprememb (v preambuli pregledali in dopolnili bi zapis vseh objav zakona in kolektivne). V prilogah po popravljen naziv delovnega mesta, saj je napačno zapisan (iz receptor varnostnik bo poimenovan vratar).

Ali mora popravljen pravilnik pregledati in podati mnenje sindikat? Ali mora omenjeni pravilnik potrditi tudi svet zavoda? Ali se pravilnik pošlje tudi na MIZŠ?

Odgovor: Glede pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v osnovni šoli, ki je javni zavod, je treba upoštevati določbe:

  • ZJU, ki v 21. členu določa, da mora tudi vsak javni zavod imeti sistemizacijo delovnih mest, v kateri se pri vsakem delovnem mestu določijo pogoje za zasedbo in opis nalog,
  • ZDR-1, ki v 22. členu določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, v 10. členu pa določa, da mora delodajalec predloge splošnih aktov, s katerimi določa organizacijo dela, pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatu pri delodajalcu,
  • ZSPJS, ki v 7. členu določa, katere obvezne elemente, povezane z določanjem plač, mora vsebovati sistemizacija delovnih mest,
  • ZOFVI v 108. členu določa, da sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov za šolo ravnatelj v soglasju s šolsko upravo na območju katere ima šola sedež (ker šolskih uprav, te naloge opravlja ministrstvo, ki daje soglasje k številu delovnih mest v povezavi s financiranjem), za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem, pristojnost ravnatelja, da določa sistemizacijo delovnih mest, je urejena tudi v 49. členu ZOFVI,
  • kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KP VIZ), ki v 20. členu določa, da se z aktom o sistemizaciji za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.

KP VIZ tudi določa, da mora ravnatelj obveščati delavce o sistemizaciji delovnih mest (20. člen) ...

Vprašanje: Zaposlena čistilka pri nas dela 10 ur tedensko in 15 ur tedensko na ljudski univerzi. Ker delavka dnevno skupaj v obeh ustanovah dela več kot štiri ure, me zanima če ji pripada malica. Če ji, ali nam lahko ljudska univerza pošlje zahtevek deleža plačila malice.

Odgovor: Pravica do regresa za prehrano med delom je določena v 130. členu ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Podrobneje pa je ta pravica v javnem sektorju urejena v kolektivnih pogodbah dejavnosti, in sicer v aneksih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 40/12.

Kolektivne pogodbe sicer ne urejajo primerov, ko ima javni uslužbenci sklenjenih več pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas v javnem sektorju. Ne glede na to pa menim, da takemu javnemu uslužbencu pripada povračilo stroškov pod pogoji in v višini, kot to določa veljavna kolektivna pogodba, pri čemer je treba upoštevati še, da javni uslužbenec v javnem sektorju upoštevaje tretji dostavek 16. člena ZJU ne more dobiti več pravic, kot to določa zakon, podzakonski predpis ali kolektivna pogodba, če bi s tem bremenili javna sredstva.

Skupna točka novic, idej, majhnih in velikih zanimivosti. Ravnatelje, strokovne delavce ter tehnično-administrativno osebje ažurno obveščamo z novostmi na področju zakonodaje, stroke, delimo mnenja in zbiramo vaše utrinke.

Šolski forum

Obiščite našo Facebook stran. Ne pozabite všečkati :)

like

Preizkusite digitalno izdajo priročnika:

e prirocnik m

Strokovnjak odgovarja

Imate vprašanje? Pošljite ga. Za uspešno posredovano vprašanje obvezno izpolnite vsa štiri polja in kliknite pošlji.

Naročite se na novice

 

Založba Forum Media d.o.o.

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor

E-pošta: info@zfm.si
Telefon: 02 250 18 00

Tukaj smo za vas!
Pon – čet: 08.00 – 16.00
Pet: 08.00 – 15.00

Založba Forum Media je del skupine
FORUM MEDIA GROUP

Spletno stičišče za vodje vzgojno-izobraževalnih zavodov
e-Ravnatelj     ISSN 2463-8196

Predstavitev portala

Prednosti

Priročnik za ravnatelje je edinstven pripomoček za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki vam omogoča, da do ključnih informacij dostopate kjerkoli in kadarkoli. Najdete jih v Priročniku za ravnatelje v tiskani obliki in na spletnem stičišču e-Ravnatelj. Naročniki digitalne izdaje pa na spletnem stičišču dodatno dostopate še do digitalne izdaje priročnika. Obsežne vsebine vam omogočajo stalno informiranost, poznavanje novosti in pregled nad zakonskimi zahtevami.

Avtorji

Navodila za uporabo

Če ste ali ko boste ravnatelji, je vaše vodenje v glavnem odvisno od tega, kdo ste – od vaših življenjskih izkušenj, značaja in presoje. Naštete stalnice sooblikujejo vašo avtoriteto, vtkane so v mnogo odločitev, ki jih sprejemate, in so prepoznavne kot podoba vašega vodenja. Kdo ste in kako razmišljate, je pomembno za ljudi, ki jih vodite, torej si vzemite čas in si najprej predstavljajte, da ste ravnatelj, ter razmislite, ali imate sposobnosti, potrebne za to pomembno in zapleteno vlogo.

- Andrej Koren -
smaller font reset font larger font