Postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja, direktorja

13. 8. 2015

Večina vzgojno-izobraževalnih zavodov je enovitih, brez notranjih organizacijskih enot, kar pomeni, da ravnatelj v takšnem zavodu opravlja funkcijo poslovodnega organa in pedagoškega vodje.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih z notranjimi organizacijskimi enotami (vrtci, šole, dijaški domovi …) pa sta funkciji deljeni med direktorja, ki je poslovodni organ zavoda kot celote, in ravnatelja, ki pedagoško vodi organizacijsko enoto. Sam postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja je v obeh primerih enak in ga v nadaljevanju ne bomo razlikovali po statusnih oblikah. Postopek imenovanja direktorja je urejen posebej in bomo nanj izrecno opozorili, če pravila odstopajo od pravil za imenovanje ravnatelja.

Preberite:

  • Osnovna postopkovna vprašanja: administrativno vodenje postopka, obveščanje kandidatov, način glasovanja, konflikt interesov
  • Potek postopka imenovanja ravnatelja
  • Odločitev sveta o razpisu prostega mesta ravnatelja
  • Objava javnega razpisa
  • Pregled pravočasnosti, popolnosti vlog in izpolnjevanje pogojev
  • Pridobitev mnenj
  • Predstavitev kandidatov
  • Izbira kandidata
  • Pridobitev mnenja ministra k predlogu za imenovanje
  • Imenovanje ravnatelja
  • Obveščanje kandidatov
  • Pogodba o zaposlitvi ravnatelja, direktorja, vršilca dolžnosti
  • Posebnosti pri imenovanju direktorja
  • Razrešitev ravnatelja, direktorja

Postopek imenovanja in razrešitve urejata Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) v določbah 32. do 39. člena in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D) v določbah 53. do 59. člena.

V postopku imenovanja ravnatelja se ne uporablja določb Zakona o splošnem upravnem postopku, temveč gre za uporabo pravil, ki se nanašajo na uresničevanje pravic iz delovnega razmerja, če z navedenima zakonoma niso določena posebna pravila.

Postopek vodi svet vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu svet).

Svet v skladu z dvanajstim odstavkom 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu ZOFVI) odloča z večino glasov vseh članov. Izjema je z zakonom določena le za primere, ko je ena izmed organizacijskih enot vzgojno-izobraževalnega zavoda višja strokovna šola. V teh primerih v postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole predstavniki staršev in dijakov ne odločajo in v postopku imenovanja ravnatelja drugih organizacijskih enot (npr.: javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami) ne odločajo predstavniki študentov (peti odstavek 53. a člena ZOFVI). Kar pomeni, da se potrebna večina ugotavlja od števila članov, ki imajo pravico odločati in ne od vseh članov sveta.

Ob tem opozarjamo na nedosledno obravnavo vprašanja pravic dijakov kot članov sveta v prispevku v reviji Pravna praksa (dr. Weber, N.), v katerem avtorica ob interpretacije določbe drugega odstavka 48. člena ZOFVI, ki določa, da imajo predstavniki skupnosti dijakov pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov, ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov, zaključi, da dijaki v svetu šole sodelujejo omejeno, zgolj v zadevah, ki se jih neposredno tičejo, ob tem pa spregleda, da dijaki, člani sveta niso predstavniki dijaške skupnosti v pomenu navedenega člena, pač pa so polnopravni člani sveta kot predstavniki dijakov, ki soodločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti sveta, kar nedvoumno izhaja iz določbe 53. člena, ki jih izloča, ko gre za odločanje o ravnatelju višje strokovne šole. 1

Podrobnejša postopkovna pravila se določi z aktom o ustanovitvi in s poslovnikom sveta, pri čemer velja poudariti, da s postopkovnimi pravili ne moremo dopolnjevati ali spreminjati zakonskih pravil. Če jih navedena akta ne vsebujeta, jih lahko svet določi tudi za posamezen primer. Pri čemer velja opozorilo, da morajo biti pravila določena pred začetkom postopka o imenovanju oziroma razrešitvi, saj bi lahko spreminjanje pravil znotraj postopka lahko pomenilo bistveno kršitev postopka, ki je razlog, da se postopek v primeru sodnega varstva razveljavi.

1 dr. Weber, N. Dijak v svetu srednje šole, v Pravna praksa, št. 16–17, 2015 str. 27 

Nazaj