DZ je potrdil novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki kot največjo spremembo prinaša z novo določbo glede obveščanja staršev dijakov, ki so že polnoletni, in na novo določa postopek opravičevanja odsotnosti dijaka. V zadnjih novelah srednješolskih zakonov, ki so se začeli uporabljati s tem šolskim letom, se je urejanje opravičevanja odsotnosti dijaka od pouka preneslo iz podzakonskega akta na zakonsko raven, pri čemer pa so se določbe o opravičevanju odsotnosti od pouka razlikovale glede na mladoletnega ali polnoletnega dijaka. Zadnji noveli zakonov sta določali, da polnoletni dijak svojo odsotnost od pouka opravičuje sam, za mladoletnega dijaka pa to storijo starši. V spremembi zakonov pa se izenačuje obravnavo vseh dijakov v zvezi z njihovo odsotnostjo od pouka, kar pomeni, da se bodo šola in tudi starši polnoletnega dijaka medsebojno obveščali v zvezi z njegovo odsotnostjo tudi po doseženi polnoletnosti. Med drugimi novostmi pa so še sledeče: • šola obravnava dijaka po doseženi polnoletnosti enako kot ga je obravnavala do njegove polnoletnosti, kar pomeni, da tudi v postopku vzgojnega ukrepanja zoper polnoletnega dijaka sodelujejo starši; • poleg tega je bilo po dosedanji ureditvi določeno, da se dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku v primeru, če s svojim ravnanjem ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb. Z novo spremembo zakonov pa je dana možnost, da učitelj lahko dijaku prepove prisotnost pri določeni uri pouka tudi v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka, kar do sedaj ni bilo predvideno z zakonom. To pomeni, da učitelj dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku ne le v primeru, če gre za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb, ampak tudi v primeru, če kljub opozorilu učitelja, da naj preneha z motenjem pouka, s tem nadaljuje tako, da močno ovira izvajanje pouka; • na predlog šol pa je tudi določeno, da šola lahko dijaka izključi iz šole, če se mu izreče četrti ukor. S to spremembo so na MIZŠ prisluhnili šolam, ki so opozorile, da so z ukinitvijo stopnjevanja vzgojnih ukrepov v sedaj veljavni ureditvi vzgojni ukrepi izgubili na pomenu in učinku; • z izenačevanjem obravnave mladoletnih in polnoletnih dijakov se v spremembah zakonov ureja tudi pravica staršev polnoletnih dijakov, da jim šola razkrije osebne podatke njihovih polnoletnih otrok v zvezi z izobraževanjem zaradi izvrševanja njihove zakonske dolžnosti preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka, če se izobražuje, in sicer do 26. leta. Zadnja sprememba pa sega na področje izrednega izobraževanja, in sicer se v spremembah jasneje opredeljuje, kdo se lahko izredno izobražuje in kakšni so pogoji za vključitev. Izredno se lahko izobražuje kdor ima ob vpisu najmanj 16 let, nima pridobljene izobrazbe oziroma opravljenih vseh obveznosti po izobraževalnem programu, v katerem se izredno izobražuje oziroma ni hkrati vpisan v isti program v rednem in izrednem izobraževanju. Urejena je pravica do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti za tiste, ki se izredno izobražujejo in niso zaposleni ali nimajo statusa brezposelne osebe. Poleg tega se določbe na področju izrednega izobraževanja dopolnjuje tudi z drugimi elementi, ki so potrebni za jasnejšo opredelitev poteka izrednega izobraževanja, npr. da je za izredno izobraževanje potrebna sklenitev pogodbe o izobraževanju med šolo in posameznikom, ki se izredno izobražuje.