Za opravljanje nepridobitne dejavnosti se najpogosteje ustanavljajo zavodi, katerih delovanje in ustanovitev predpisuje Zakon o zavodih (Ur. l. št 12/91, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP; v nadaljevanju ZZav). ZZav opredeljuje zavod, kot organizacijo, katere cilj opravljanja ni pridobivanje dobička, kar seveda ne pomeni, da ne bi smel poslovati z dobičkom. Morebiten dobiček zavod ne investira v podjetniško dejavnost, temveč ga porabi za razvoj lastne dejavnosti. Nepridobitne organizacije delujejo v javnem interesu in njihov namen je trajno zagotavljati storitve in dobrine, ki so pogoj za uspešno delovanje družbe. Država je na podlagi zakonodaje neposredno odgovorna za izvajanje negospodarskih javnih služb, zato praviloma sama oziroma njene lokalne skupnosti ustanavljajo javne zavode. Zasebni sektor pa ima možnost, da nepridobitno vlaga svoja sredstva v zasebne zavode, ki so tudi nepridobitne organizacije. Država ali lokalna skupnost lahko zasebnemu zavodu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje javne službe podeli koncesijo.
Nepridobitne organizacije se od pridobitnih razlikujejo po institucionalnih, programskih in ekonomskih vidikih. Delujejo predvsem za boljšo kakovost zagotavljanja določenih uslug splošnega in skupnega pomena. Finančni načrti nepridobitnih organizacij so usmerjeni predvsem v nadzor nad porabo sredstev. Nepridobitne organizacije težijo k temu, da se vsa finančna sredstva čim bolj gospodarno porabi, saj se lahko zgodi, da v prihodnosti dobijo manj finančnih sredstev na postavkah proračuna kot v sedanjem obdobju.
Področje vzgoje in izobraževanja sistemsko ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 – UPB5 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31; v nadaljevanju ZOFVI), posamezna specifična področja financiranja vzgoje in izobraževanja pa urejajo področni predpisi, in sicer: Zakon o vrtcih (Ur. l. RS št. 100/05 – UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010), Zakon o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS št. 110/2006 – UPB1) in Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS št. 3/2007 – UPB1, 52/2010). Vzgoja in izobraževanje se financira iz:
Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Namensko porabo sredstev v šolah nadzoruje organ šolske inšpekcije.
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki. Poleg tega se iz sredstev državnega proračuna na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest zagotavljajo tudi osebni prejemki za pripravnike. Ti morajo biti v skladu z zakonom, normativi in standardi, metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja ter s kolektivno pogodbo.
Sredstva za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo financiranje na področju zdravstva. Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme. Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja.
Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za investicije v poklicne, srednje tehniške in druge strokovne šole, gimnazije, šole oziroma zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovne šole narodne skupnosti, višje strokovne šole, dijaške domove in druge šole, katerih ustanovitelj je država. Če je ustanovitelj gimnazije mestna občina, sredstva v celoti ali v določenem deležu zagotavlja mestna občina v skladu s pogodbo, ki jo skleneta mestna občina in Vlada Republike Slovenije.
Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Iz sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo:
Če je ustanovitelj javne gimnazije mestna občina, se zagotavljajo iz sredstev mestne občine sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in del sredstev za materialne stroške v skladu s pogodbo.
Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva. Poseben režim velja za šole, ki se financirajo po metodologiji za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja. Po tej metodologiji se zagotavljajo sredstva javnim gimnazijam, poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam, višjim strokovnim šolam in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost. Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin in za vrednotenje materialnih stroškov ter standarde za prostor in opremo.
Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja, ali gimnazijam pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
Zasebni šoli pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli.
Zasebni šoli ne pripadajo javna sredstva, če je zaradi vpisa v zasebno šolo ogrožen obstoj edine javne osnovne šole v istem šolskem okolišu ali če opravlja dejavnost v nasprotju z zakonodajo. Za učenca in dijaka, ki ne presega materialnega cenzusa za pridobitev državne štipendije, lahko znaša šolnina največ 15 odstotkov sredstev, ki jih javni šoli za plače in materialne stroške zagotavlja država na učenca oziroma dijaka. Enako velja tudi za glasbene šole.
Plače in drugi osebni prejemki delavcev v zasebni šoli, financirani iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi, ki veljajo za javne šole. Če se plače in drugi osebni prejemki oblikujejo v nasprotju s prejšnjim določilom, se financiranje iz državnega proračuna ukine. Financiranje in obveznosti zasebne šole se podrobneje uredijo s pogodbo.
Za gospodarjenje z nepremičninami, ki so javna lastnina in se uporabljajo za opravljanje vzgoje in izobraževanja, lahko lokalna skupnost oziroma država ustanovi premoženjski sklad.
Premoženje sklada je sestavni del premoženjske bilance lokalne skupnosti oziroma države. Za gospodarjenje z nepremičninami, s katerimi upravljajo javne šole, katerih ustanoviteljica je država, se ustanovi Šolski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad pridobiva sredstva:
Šola lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.
Iz javnih sredstev se zagotavljajo sredstva za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki se izvajajo v javnih šolah in šolah s koncesijo.