Predlog Zakona o maturi je nekoliko spremenjen

28. 2. 2023

Na portalu e-demokracija je od 26. 2. na voljo spremenjen predlog Zakona o maturi, ki tako predvideva sledeče spremembe:

  • sprememba tretje alineje drugega odstavka 11. člena

Namen spremembe je odpraviti neskladje zakonske določbe z dejansko sestavo Državne komisije za splošno maturo. Državna komisija za splošno maturo namreč obravnava strokovna vprašanja v zvezi s splošno maturo ter v okviru svojih pooblastil vodi strokovno pripravo splošne mature in spremlja njeno izvedbo, torej rešuje sistemska in organizacijska vprašanja, ki jih lahko poznajo zgolj vodstveni delavci, zato je potrebno zakonsko določbo ustrezno popraviti. V skladu z zakonom, pa učitelji ostanejo kot člani državnih predmetnih komisij za splošno maturo.

  • sprememba drugega odstavka 26. člena

S to spremembo se odpravlja birokratske ovire za prijavo k maturi oziroma posameznemu predmetu splošne mature. Trenutno veljavni člen namreč določa, da se mora kandidat, ki v času prijave nima statusa dijaka in ni vpisan na nobeni šoli, prijaviti na Državni izpitni center, ki ga razporedi na določeno srednjo šolo. Predlagana sprememba pa kandidatu brez statusa dijaka omogoča, da se lahko brez posredovanja Državnega izpitnega centra prijavi ali na šoli, na kateri je bil v preteklosti vpisan v izobraževalni program ali na šoli iz seznama, objavljenega na spletni strani Državnega izpitnega centra.

  • sprememba 27. člena

Namen popravka je bolj jasno opredeliti pravice in postopke za pridobivanje teh pravic, v zvezi z opravljanjem mature v dveh delih in ob vpisu v terciarno izobraževanje s priznavanjem jesenskega roka kot spomladanskega, saj so se v praksi pojavljale dileme oziroma različne razlage o tem, na podlagi katerih meril pristojna komisija kandidatom, ki so imeli pravico opravljati maturo v dveh delih, prizna pravico, kot da so maturo opravili v spomladanskem izpitnem roku. Celotno besedilo člena se na novo postavi, čeprav se v glavnem sledi prvotno zastavljenemu konceptu ureditve, s potrebnimi dopolnitvami v dodanih členih.

Poglavitna dopolnitev je opredelitev pristojnih organov in rokov za vloge za uveljavljanje pravice do opravljanja mature v dveh delih. Člen opredeli kandidate, ki jim zakon določa pravico do opravljanja mature v dveh delih, ki to svojo pravico lahko uveljavljajo ob predprijavi, prijavi ali najkasneje sedem dni pred začetkom roka za opravljanje mature, ki je določen s podrobnejšimi navodili šolskega koledarja. Pomembno je opomniti, da se spomladanski rok ne začne s pisanjem eseja. O pravici se ne odloča, saj pripada kandidatu že po samem zakonu iz predmetnega člena.

Člen opredeli tudi pravico drugih kandidatov do opravljanja mature v dveh delih o kateri pa odločata pristojni državni komisiji, rok za uveljavljanje te pavice in rok za odločanje o pravici.

  • dodajo se novi členi o utemeljenih razlogih za opravljanje mature v dveh delih

Z novim 27.a členom se določijo utemeljeni razlogi za opravljanje mature v dveh delih, za kandidate, ki jim to pravico ne določa že zakon. Med utemeljenimi razlogi so uvrščeni tudi vrhunski športniki, ki tekmujejo na mednarodni ravni, S tem zakonom se razveljavijo določbe in sicer druga in tretja točka prvega odstavka 35. člena ter drugi in tretji odstavek 35. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb), v katerih je določeno, da imajo ti športniki pravico opravljati maturo v dveh delih in da se jim avtomatično prizna, kot da so maturo opravili v prvem izpitnem roku. S tem se odpravi sistemsko-pravna nekonsistentnost, da se pravice pri maturi urejajo z zakonom, ki ureja šport.

27.b člen določa dokazila, s katerimi kandidati dokazujejo utemeljene razloge za opravljanje mature v dveh delih, za kandidate, ki jim to pravico ne določa že zakon iz 27.a člena. Na podlagi dokazil državni maturitetni komisiji presojata o priznavanju pravice.

27.c člen še določa, da lahko kandidat, ki je ali bo opravljal maturo v dveh delih uveljavlja tudi pravico, da se mu ob vpisu v nadaljnje izobraževanje upošteva, kot da je maturo opravil v spomladanskem izpitnem roku, če je izpolnil pogoje za opravljanje mature v tem izpitnem roku. Člen določa tudi rok za uveljavljanje te pravice in roke ter pristojne organe za odločanje.

To pomeni, da če je kandidat iz utemeljenih razlogov del izpitov opravil v junijskem izpitnem roku, del pa v jesenskem izpitnem roku ali pa če se je prijavil v spomladanskem roku, pa se iz utemeljenih razlogov, ki jih navaja zakon tega roka sploh ni udeležil, tako da je maturo opravil v jesenskem izpitnem roku, se mu pri vpisu v višješolski oziroma visokošolski študij upošteva, kot da je maturo opravil v junijskem izpitnem roku. Ta zakonska pravica pomeni, da se v skladu s pravilnikom o vpisu v višješolsko oziroma visokošolsko izobraževanje takega kandidata uvrsti v seznam kandidatov, sprejetih v prvem roku, če je dosegel najmanj toliko točk, kot zadnji uvrščeni kandidat s seznama sprejetih v prvem roku v študij z omejitvijo vpisa oziroma če se je prijavil v program brez omejitve vpisa, se šteje, da je sprejet v predpisanem roku.

  • sprememba 50. člena o omogočanju elektronskega načina vpogleda v izpitno dokumentacijo in vlaganju ugovora na oceno pri splošni maturi

Namen popravka celotnega besedila tega člena je, da se kandidatom omogoči tudi elektronski način vpogleda v izpitno dokumentacijo in vlaganje ugovora na oceno pri splošni maturi. V skladu s trenutno veljavno določbo lahko kandidati vpogled izvedejo le fizično in vložijo le pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno. V skladu s predlagano spremembo način vpogleda in navodila o izvedbi vpogleda ter način vložitve ugovora in navodila o vložitvi ugovora določi Državni izpitni center pred začetkom posameznega izpitnega roka oziroma pred začetkom postopka vpogleda v posameznem izpitnem roku.

  • dopolnitev 55. člena s podatki o elektronskem naslovu kandidatov

Določba se dopolnjuje s podatki o elektronskem naslovu kandidatov z namenom, da se jim omogoči pošiljanje obvestil in drugih zadev v zvezi s splošno maturo in vpogled v izpitne pole.

Dopolnjujeta se tudi določbi, ki določata evidence kandidatov splošne in poklicne mature ter zaključnega izpita, ki jih vodi Državni izpitni center, z evidenco o izdanih spričevalih zaradi tega, ker te evidence Državni izpitni center do sedaj ni vodil, je pa nuno potrebna zaradi vpogleda v podatke pri izvedbi vpisa v terciarno izobraževanje in zmanjšanju administrativnega bremena, saj šolam tega podatka ne bo potrebno več vnašati v centralno evidenco.

Prav tako se dopolnjuje določba, ki določa vsebino podatkov v evidenci o kandidatih s posebnimi potrebami, tako, da se doda še odločba o usmeritvi kandidata, ki vsebuje vse potrebne podatke za odločanje o prilagoditvah pri izvedbi mature, ker se je v praksi izkazalo, da je za celovito obdelavo podatkov o kandidatu s posebnimi potrebami potrebno imeti v evidenci tudi odločbo o usmeritvi, če je bila izdana kandidatu

  • sprememba 56. člena

Določba se spreminja zaradi boljše jasnosti in omogočanja povezovanja podatkovnih zbirk med šolami, Državnim izpitnim centrom in ministrstvom, pristojnim za šolstvo.

  • prehodna določba

določbi je določen rok za uskladitev podzakonskih predpisov z zakonom in sicer je treba do uveljavitve tega zakona uskladiti Pravilnik o splošni maturi, Pravilnik o poklicni maturi saj je to nujno za učinkovito izvrševanje tega zakona v začetku postopka prijave k maturi in posledično tudi še Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi, ki ga je treba uskladiti zaradi prilagoditve rokov varovanja izpitne dokumentacije kot izpitne tajnosti.

  • dodatna prehodna določba

V določbi se določa razveljavitev določb tretjega in četrtega odstavka 35. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb), ki določata povsem enako vsebino, ki je urejena v 1. členu tega zakona, s katerim se spreminja 27. člen Zakona o maturi.

Določanje pravic v zvezi maturo ni primerno urejati z drugimi zakoni, saj je to v nasprotju s temeljnimi zakonodajnimi in nomotehničnimi standardi, zato se s to rešitvijo odpravi - taka nesistemska ureditev pravic v zvezi z maturo in zagotovi celovitost urejanja mature v tem zakonu.

Besedilo predloga spremembe zakona je na voljo TUKAJ.

Nazaj