Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pripravilo predlog spremembe Zakona o osnovni šoli in ga objavili na portalu E-demokracija.

Predlog je trenutno v javni obravnavi, kjer lahko komentarje oddate do 12. 6. 2023. Besedilo predloga je na voljo TUKAJ.

V obrazložitvah so o predvidenih spremembah zapisali sledeče:

I. Nacionalno preverjanje znanja

• umestitev nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce;
• umestitev možnosti upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja;
• učenci šestega in devetega razreda v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom programa NPZ opravljajo obvezno;
• učenci priseljenci, katerih materin jezik ni slovenski, opravljajo NPZ na šoli, v katero so vključeni, prostovoljno tudi drugo leto šolanja v RS Sloveniji;
• vključitev predmeta slovenščina kot drugi jezik in italijanščina kot drugi jezik na narodno mešanem območju slovenske Istre v seznam predmetov za določitev tretjega predmeta na nacionalnem preverjanju znanja;
• dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja se v obliki odstotnih točk v 3. in 6. razredu zapišejo v obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja, v 9. razredu pa v zaključno spričevalo osnovne šole;
• dodan in poudarjen je namen nacionalnega preverjanja znanja - podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja so namenjeni učencem, staršem, učiteljem, šolam in sistemu na nacionalni ravni, uporabljajo pa se za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, pravičnosti v vzgoji in izobraževanju in za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema,
• dodana je možnost vpogleda v preizkuse znanja iz nacionalnega preverjanja znanj in zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog,
• 97.člen novele zakona določa, da Državni izpitni center na zahtevo ministra, pristojnega za izobraževanje, ministrstvu posreduje anonimizirane podatke in anonimizirane analize podatkov iz evidence učencev iz desetega odstavka 95. člena tega zakona z razkrito identiteto šol;
• dodana je globa za prekrške zaradi nedovoljene uporabe podatkov nacionalnega preverjanja znanja.

II. Nov koncept razširjenega programa

• s predlogom spremembe zakona se črtajo dosedanji elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni, dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti). Te elemente v predlogu zakona nadomeščajo tri vsebinska področja:

A - gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,

B - kulturna in tradicija

C – vsebine iz življenja in dela osnovne šole

• zaradi novega pristopa opredelitve razširjenega programa je nujna uskladitev členov, ki so se nanašali na posamezne elemente razširjenega programa;
• ker po predlogu koncepta razširjenega programa dopolnilni pouk ni več namenjen zgolj učencem z učnimi težavami, predlog novele ZOsn predvideva vključitev dopolnilnega pouka v obvezni program osnovne šole, saj je le-ta opredeljen kot bistveni korak (znotraj 5 korakov) v sklopu postopka usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in v sklopu napredovanja učenca z učnimi težavami. Vključitev učenca z učnimi težavami v dopolnilni pouk ima tudi učinek na napredovanje učenca v naslednji razred.

III. Uvedba dveh tujih jezikov v obveznem programu

• prvi tuji jezik (angleščina ali nemščina) se kot obvezni predmet uvede v 1. razred osnovne šole, drugi tuji jezik kot obvezni predmet pa se uvede v 7., 8. in 9. razred osnovne šole;
• zaradi uvedbe drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se tedenska obveznost učencev v tem obdobju poveča za eno uro.

IV. Izobraževanje učencev na domu

• sprememba pri obsegu predmetov, iz katerih se ocenjuje znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, s čimer se učencem, ki se izobražujejo na domu, zagotavlja enakovredni izobrazbeni standard ter se jih izenači z učenci, ki se izobražujejo v šoli;
• poudarjena dolžnost in odgovornost staršev pri izbiri izobraževanja na domu,
• določene so tudi obveznosti šole, posredno pa pravice učenca;
• uveljavlja se sprememba pri uveljavljanju pravice do izobraževanja na domu glede roka obveščanja šole, s čimer bi imela tudi šola dovolj časa za organizacijsko-kadrovske priprave;
• med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu ni možno uveljavljati;
• uvaja se možnost prekinitve izobraževanja med šolskim letom;
• omejitev pravice do izobraževanja na domu v primeru neuspešnosti.