V pripravi je večja sprememba Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

23. 8. 2021

Na portalu e-demokracija je objavljen predlog spremembe Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Ta prinaša kar nekaj sprememb, v predlogu pa spremembe pojasnjujejo sledeče:

A.)

II. poglavje (Učitelji, korepetitorji, laboranti in vzgojitelji)

1.) V 7. členu v zvezi z zmanjšanjem obsega pouka učiteljev so predlagane naslednje spremembe in dopolnitve:

a) V sedaj veljavni 8. točki 7. člena pravilnika je določeno, da se učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, tedensko število ur pouka lahko zmanjša za 1 uro pouka, če je dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano, 200 (ne več in ne manj); gre za pomanjkljivost oziroma tehnično napako, zaradi katere učiteljem v šolah, v katerih je teh dijakov do 200, sedaj ni bilo možno zmanjšati števila ur pouka. Predlagana lestvica je sedaj ustrezno dopolnjena na način, da se število ur pouka lahko zmanjša tudi za manjše število dijakov, in sicer za enak obseg v povezavi s številom dijakov, kot je od šolskega leta 2012/2013 v veljavi oziroma določeno v pravilniku o normativih in standardih, ki velja za srednje šole z italijanskim učnim jezikom in v pravilniku o normativih in standardih za Dvojezično srednjo šolo Lendava.

b) Predlagano je, da se učiteljem na tistih šolah, ki imajo določeno število dijakov športnikov, kategoriziranih v skladu z Zakonom o športu (kar je razvidno iz uradne Evidence registriranih in kategoriziranih športnikov), in niso vpisani v športne oddelke programa gimnazija in ekonomska gimnazija ter opravljajo naloge športnega koordinatorja, določene z letnim delovnim načrtom, tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov.

c) Po vzoru 40. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole je v pravilniku, ki ureja normative na področju srednjega šolstva, predlagana znižana učna obveza za učitelja, ki vodi šolski orkester oziroma je zborovodja pevskemu zboru, in sicer v obsegu 2 ur pouka tedensko.

Na ta način se na sistemski (normativni) ravni omogoča, da se model, ki obstaja v osnovnih šolah s pevskimi zbori v okviru interesnih dejavnosti razširjenega programa osnovne šole, nadaljuje oziroma omogoči tudi na ravni srednjih šol, hkrati pa se na ta način tudi omogoča kontinuirano in sistematično pevsko vzgojo mladih do zaključka njihovega izobraževanja na srednješolski ravni.

Vse srednje šole verjetno nimajo pogojev, da bi imele šolske orkestre oziroma pevske zbore, s predlagano dopolnitvijo pa si prizadevamo, da na tistih srednjih šolah, na katerih delujejo pevski zbori, le ti nadaljujejo s svojim delom in poslanstvom.

2.) V 16. členu je za učitelje, ki bodo izvajali vsebine aktivnega državljanstva, predlagana znižana učna obveza, in sicer v obsegu, kot je določeno s predmetniki programov, ki jih izvajajo posamezne šole, vendar ne za več kot 140 ur letno.

Zaradi vključitve Aktivnega državljanstva (v nadaljevanju: AD) so bili prenovljeni vsi gimnazijski izobraževalni programi ter vsi programi srednjega poklicnega (SPI) in srednjega strokovnega izobraževanja (SSI). Prenovljeni programi so se začeli izvajati postopno; v prvih letnikih v šolskem letu 2020/2021. Prenovljeni programi so nadomestili istoimenske programe, ki se do izteka izvajajo v višjih letnikih.

AD je nov samostojni in obvezni programski element, ki skupaj z obveznimi izbirnimi vsebinami v gimnazijskih programih oziroma interesnimi dejavnostmi v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja tvori t. i. Druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. V gimnazijah se izvaja v obsegu 35 ur in je v predmetnike umeščen v 3. letnik, kar pomeni, da se bo AD v gimnazijskih programih prvič izvajalo v šolskem letu 2022/23.

AD se v programih SPI izvaja v obsegu 30 ur in v programih SSI v obsegu 35 ur. AD bo v nekoliko manjšem obsegu (16 ur) vključen tudi v programe nižjega poklicnega izobraževanja (NPI), toda šele ob »rednih« prenovah teh programov.

Glede na to, da predmetniki izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja določajo le število ur oziroma tednov, namenjenih določeni programski enoti znotraj trajanja celotnega izobraževanja, so šole pri načrtovanju izvedbenega kurikula avtonomne. Ena izmed sestavin izvedbenega kurikula je tudi izvedbeni predmetnik po letnikih; za vse programske enote šola avtonomno določi, kdaj se bodo izvajale, enako velja tudi za AD - priporočeno pa je, da se AD v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja izvaja v 2. ali 3. letniku.

S programi je tudi določeno, da morajo imeti učitelji, ki bodo izvajali AD, znanje s področij visokošolskega izobraževanja sociologije, filozofije, zgodovine, geografije ali politologije.

B.)

III. poglavje (Vodstveni delavci), IV. poglavju (svetovalni delavec, knjižničar) in VI. poglavju (delovna mesta računovodskih, administrativnih, tehničnih in drugih delovnih mest iz plačne skupine J)

Glavni poudarki oziroma glavne značilnosti predlaganih sprememb, ki so skupna za delovna mesta pomočnika ravnatelja in pomočnika ravnatelja srednje šole kot organizacijske enote, svetovalnega delavca, knjižničarja, računovodskih delavcev (računovodja, knjigovodja), administrativnih delavcev (tajnik VIZ, poslovni sekretar, administrator), vzdrževalca učne tehnologije oziroma računalniške opreme in na novo predlagano delovno mesto tehničnega sodelavca, hišnika, so naslednji:

a) Način določanja oddelkov (»delilec«) v povezavi s številom normativnih delavcev:

Za vsa zgoraj navedena delovna mesta, opredeljena v posameznih členih, za katere predlagamo spremembe, je predlagano, da šola (kot pravna oseba) število oddelkov, ki so podlaga za določitev števila delavcev na posameznih delovnih mestih iz teh členov, določi tako, da število dijakov, ki so vpisani v vse izobraževalne programe, ki jih šola izvaja, deli z 20 (dijaki). Po zdaj veljavni ureditvi se je za programe nižjega in srednje poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in splošnega izobraževanja (NPI, SPI, SSI, GIM, PTI) uporabljal enoten »delilec« (26), za programe poklicnega in maturitetnega tečaja ter za dijake, ki se vzporedno izobražujejo, pa druga, različna, »delilca« (34; 54).

Na primer, konkretno to pomeni, da bi vse srednje šole kot pravne osebe, ki imajo, denimo, 400 vpisanih dijakov, lahko po tem predlogu na delovnih mestih svetovalnega delavca, knjižničarja, računovodje, tajnika VIZ ali poslovnega sekretarja, vzdrževalca … sistemizirale 1 delovno mesto za polni delovni čas, kar posledično pomeni podlago za zaposlitev 1 delavca za polni delovni čas. Po zdaj veljavnem pravilniku o normativih in standardih srednje šole lahko, če imajo 400 vpisanih dijakov, sistemizirajo navedena delovna mesta le v deležu (0,75) oziroma za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, za polni delovni čas pa, če imajo cca 520 vpisanih dijakov. Za »prelom« do večjega deleža oziroma večjega števila delavcev na posameznih delovnih mestih (npr. knjižničar, vzdrževalec učne tehnologije oziroma računalniške opreme, računovodsko-administrativni delavci), pa morajo šole imeti še bistveno večje število vpisanih dijakov. Na primer, konkretno, za dodatni delež 0,25 delovnega mesta vzdrževalca učne tehnologije oziroma računalniške opreme več kot 792 dijakov, če pa šola izvaja tudi maturitetni oziroma poklicni tečaj, pa še več, za dodatni delež 0,25 delovnega mesta v računovodstvu in tajništvu več kot 662 dijakov, za dodatni delež 0,25 delovnega mesta knjižničarja pa več kot 740 dijakov, ob predpostavki, da šola ne izvaja tudi maturitetnega ali poklicnega tečaja.

Tudi ravnatelj na srednji šoli (pedagoški vodja in poslovodna funkcija) s 360 dijaki oziroma srednji šoli kot organizacijski enoti (pedagoški vodja, brez nalog poslovodnega organa) s 400 dijaki bi po predlagani spremembi 23. ali 25. člena lahko imenoval pomočnika ravnatelja oziroma ravnatelj srednje šole kot organizacijske enote pomočnika ravnatelja organizacijske enote. Po zdaj veljavnih normativih ga pri navedenem obsegu vpisanih dijakov ne more.

(Povprečno število učencev v oddelku osnovne šole je v š.l. 2020/2021 20,2, delovna mesta svetovalnih delavcev, knjižničarjev, računovodskih in administrativnih delavcev pa so po pravilniku o normativih in standardih za program osnovne šole, ki velja za osnovne šole, tudi vezana na 20 oddelkov.)

S predlagano spremembo členov z omenjenimi delovnimi mesti se bodo srednje šole pri večini od teh delovnih mest, ki so skupna tako srednjim šolam (SŠ) kot osnovnim šolam (OŠ), približale glede števila »pripadajočih« normativnih delavcev standardu, ki na posameznih delovnih mestih glede števila pripadajočih normativnih delavcev realno obstaja na OŠ, in ga je možno ugotavljati s primerjavami o povprečnem številu učencev oziroma povprečnem številu dijakov / 1 normativnega delavca (svetovalnega delavca; knjižničarja; 1 računovodskega delavca; 1 administrativnega delavca; hišnika) v skladu z ustreznimi pravilniki o normativih in standardih, ki veljajo za OŠ na eni strani in SŠ na drugi.

Pomanjkanje oziroma preobremenjenost delavcev na vseh delovnih mestih, za katere predlagamo spremembe, zlasti pa še na delovnih mestih v svetovalni službi, administraciji oziroma tajništvih, na delovnih mestih, povezanih z vzdrževanjem učne tehnologije oziroma računalniške opreme ter na delovnih mestih pomočnikov ravnatelja, so še posebej izstopajoča v akutnih in stalno spreminjajočih ter nepredvidljivih pandemičnih razmerah koronavirusa, ko vzgojno-izobraževalni zavodi delujejo v posebnih razmerah in se vodstva šol, učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni ter administrativni in tehnični delavci srečujejo s številnimi novostmi, spremembami, problemi in novimi izzivi, ki so povezani, med drugim, tako z novimi oblikami dela kot s stiskami ter duševnimi motnjami dijakov - te pa so tudi posledica pomanjkanja vrstniških stikov in druženja. Zato je treba vsa ta delovna mesta oziroma delovna mesta v teh službah, pri katerih predlagamo spremembe oziroma dopolnitve, okrepiti in tako šolam omogočiti, da bodo lahko opravljale naloge, ki jih morajo po zakonu in drugih predpisih, svetovalni službi pa še posebej omogočiti, da bo lahko nudila kakovostnejšo preventivno podporo, tako neposredno dijakom (individualno, skupinsko delo) kot tudi posredno prek njihovih učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter staršev, s sistematičnim preventivnim delom pa preprečila negativne posledice na področju duševnega zdravja vseh, zlasti dijakov.

b) Deleži zaposlitev na posameznih delovnih mestih:

Glede na to, da se je zahtevnost in obseg del in nalog ter njihova kompleksnost na vseh delovnih mestih, pri katerih so predlagane spremembe, v zadnjih nekaj letih izjemno povečala in se še vedno povečuje ter dinamično stopnjuje, se s temi predlogi sprememb in dopolnitev posameznih normativnih določb iz členov, ki se nanašajo na posamezna delovna mesta, poskuša srednješolskim zavodom s kadrovskega vidika zagotoviti ustreznejše pogoje za izvajanje vseh nalog, ki jih javni zavodi s področja srednjega šolstva morajo izvajati v skladu s predpisi iz različnih področij … in obseg katerih se je v zadnjem obdobju izredno povečal. Iz tega razloga se za posamezna delovna mesta iz 27., 30., 38., 40. člena tudi predlaga, da na delovnih mestih svetovalnega delavca, knjižničarja, računovodje in vzdrževalca … oziroma tehničnega sodelavca delež delovnega mesta ni manjši od 0,5, kar ustreza delovnemu razmerju za najmanj polovični delovni čas, v primeru delavcev v tajništvu oziroma administraciji (tajnik VIZ VI ali poslovni sekretar VII/1 oziroma VII/2; 38., 39., 40., 43. člen) pa se zaradi narave dela ter omogočanja vsem »deležnikom« oziroma zainteresirani javnosti, da v »poslovnem« času oziroma v okviru 8-urnega delovnika, lahko s šolo preko njihovih tajništev naveže(jo) stik, kar ni v celoti omogočeno, če šola po normativih v tajništvu ne more zagotoviti zaposlitve delavca za polni delovni čas, predlaga delež 1,0 (polni delovni čas).

c) Večji nabor delovnih mest oziroma alternativne izobrazbene možnosti glede zahtevnosti delovnih mest v okviru posameznih »služb« (računovodstvo, administracija, vzdrževanje učne tehnologije, strojne opreme, računalniške opreme, …., dela in naloge hišnika; 38., 39., 40., 43. člen):

Na delovnih mestih v finančni službi in administraciji oziroma tajništvu se glede zahtevane izobrazbe predlagajo tudi delovna mesta z višjimi stopnjami izobrazb od teh, ki so zdaj za večino šol oziroma srednješolskih zavodov določene oziroma z normativi omogočene, in sicer:

- v finančni službi delovno mesto računovodje z najmanj višjo izobrazbo, kar bi šolam omogočilo, da v aktu o sistemizaciji delovnih mest določijo oziroma razpišejo tudi delovna mesta računovodij z visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo (računovodja VII/1; računovodja VII/2), pri delovnem mestu knjigovodje pa z najmanj srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo, kar bi šolam omogočilo, da v aktu o sistemizaciji delovnih mest določijo alternativno tudi delovno mesto knjigovodje VI z zahtevano višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).

(Delovno mesto računovodje VII/1 oziroma VII/2 že zdaj obstaja v uvodoma omenjenem pravilniku o normativih in standardih, vendar je vezano le na srednješolske zavode z večjim številom vpisanih dijakov.)

- v administraciji se poleg tajnika VIZ VI predlagajo tudi alternativna delovna mesta z visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo, in sicer poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2 ter administratorja z najmanj srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo (administrator V, administrator VI).

(Delovno mesto poslovnega sekretarja VII/1 oziroma VII/2 že zdaj obstaja v uvodoma omenjenem pravilniku o normativih in standardih, vendar je vezan le na srednješolske zavode z večjim številom vpisanih dijakov.)

- pri delovnih mestih tehničnih delavcev - vzdrževalcev (40. člen) se razširja nabor možnih delovnih mest, ki jih posamezna šola, v skladu z normativnimi kriteriji, lahko sistemizira. Poleg dosedanjih dveh delovnih mest: vzdrževalec učne tehnologije (V) oziroma vzdrževalec računalniške opreme (VII/1) se na novo predlagata tudi delovni mesti tehničnega sodelavca VI in tehničnega sodelavca VII/1. Glede na to, da šole izvajajo različne programe, ki zahtevajo različno računalniško in digitalno tehnologijo, laboratorijsko in strojno opremo, …, se s predlagano spremembo omogoča širši nabor možnih delovnih mest, med katerimi se bo šola glede na programe, ki jih izvaja, in potrebno učno tehnologijo v najširšem pomenu te besede, ki jo ima oziroma jo potrebuje za izvedbo »svojih« izobraževalnih programov, sama avtonomno odločala, katero oziroma katero (oziroma katera) od teh delovnih mest je (so) glede na opis del in nalog, ki jih bo določila v aktu o sistemizaciji delovnih mest, najbolj ustrezno (ustrezna).

- za zasedbo delovnega mesta hišnika je predlagana najmanj srednja poklicna izobrazba.

Pri vseh alternativnih oziroma dodatnih delovnih mestih, navedenih v c) točki, gre za delovna mesta, ki so določena v Katalogu delovnih mest Kolektivne pogodbe RS za vzgojo in izobraževanje.

d) Lestvica s številom oddelkov:

V 30. členu (knjižničar) in 40. členu (vzdrževalec učne tehnologije, …) je predlagana tudi nekoliko spremenjena in hkrati »podaljšana« lestvica z razponi oddelkov, pri katerih lahko šola v odvisnosti od števila dijakov sistemizira več kot 1 delavca, medtem ko je pri delovnih mestih računovodskih in administrativnih delavcev (38., 39. čl.), pa tudi pri delovnem mestu hišnika (43. člen) zdaj veljavna lestvica ustrezno »podaljšana«, saj je največja velikost srednješolskih zavodov oziroma šolskih centrov (pravne osebe) v šolskem letu 2020/2021, če jo merimo s številom vpisanih dijakov, več kot 3200 dijakov, najmanjša pa manj od 100 dijakov. Če za lestvico z razponi oddelkov ne bi predlagali »podaljšanja«, večji srednješolski zavodi (centri) kot pravne osebe z velikim številom vpisanih dijakov (npr. cca 2320 in več), ne bi mogli sistemizirati večjega števila delavcev, kot jih lahko po zdaj veljavnih normativih, kar bi posledično pomenilo, da bi med zavodi na področju srednjega šolstva bila v primerjavi z zdaj veljavno normativno ureditvijo na področju srednjega šolstva porušena vzpostavljena primerljiva razmerja oziroma primerljiva »ravnovesja«.

e) Kot je že uvodoma zapisano pri točki B, se enaka sprememba glede določanja števila oddelkov predlaga tudi pri ravnatelju srednje šole kot organizacijske enote (21. člen; naloge pedagoškega vodje) ter pri pomočniku ravnatelja srednje šole (23. člen) in pomočniku ravnatelja srednje šole kot organizacijske enote (25. člen). Lestvica z obsegom učne obveze, ki je v povezavi s številom oddelkov določena po normativih za pomočnike ravnatelja, se ne spreminja, dodaja pa se možnost imenovanja 3 pomočnika ravnatelja na šoli kot organizacijski enoti z 52 oddelki, določenimi po normativnih kriterijih. Obstajajo namreč šolski centri z več kot 3000 dijaki, ki imajo na posamezni srednji šoli kot organizacijski enoti (OE) vpisanih več kot 1030 dijakov.

f) Novo delovno mesto kuhar oziroma dietni kuhar (kuhar):

Po vzoru normativa, ki velja za osnovne šole, in izhajajoč iz zakona, ki ureja šolsko prehrano, se za srednje šole predlaga novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja (nov 42.a člen).

Skladno z enim od izhodišč za prenovo normativov in standardov na področju srednjega šolstva, ki zasleduje primerljivost z normativi in standardi v osnovnih šolah glede enotnega »ključa« za sistemizacijo istih oziroma podobnih delovni mest, se tudi za srednje šole glede kuharskega osebja predlaga normativna ureditev, ki je primerljiva z normativno ureditvijo v OŠ. V povezavi z navedenim zakonom se torej tudi za srednje šole predlaga sistemizacijo delovnega mesta kuharja oziroma dietnega kuharja za pripravo šolske malice. V zvezi z dietnim kuharjem je treba izpostaviti dejstvo, da potrebe po pripravi obrokov na podlagi medicinsko indiciranih diet zaradi alergij, preobčutljivostnih reakcij na prehrano, motenj presnove in drugih kroničnih bolezni naraščajo. Nekatere diete zahtevajo zamenjavo določenih živil v obroku, druge pa pripravo posebnega obroka v celoti. Po predlagani noveli se srednjim šolam tudi omogoča, da v skladu z naborom delovnih mest kuharskega osebja iz Kataloga delovnih mest javnega sektorja, kot sestavine Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, po lastni presoji, potrebah in možnostih odločajo, katera delovna mesta bodo v aktu o sistemizaciji delovnih mest sistemizirale in posledično za delovna mesta iz predlaganega novega člena iskale kandidate za zaposlitev.

Stroški delovnega mesta kuharja so zajeti v ceno malice, ki je zato sicer ustrezno višja. S sistemizacijo delovnega mesta kuharja se bo cena malice lahko znižala in bodo starši nekoliko razbremenjeni pri plačilu.

Tako sprememba 42.a člena določa, da ravnatelj šole sistemizira delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja za dijake, za katere šola organizira šolsko prehrano in sicer 1,0 delovnega mesta za 300 dijakov. V šoli z večjim oziroma manjšim številom dijakov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.

Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

Kuhar V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.

Dietni kuhar V mora imeti:

– srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,

– srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali

– pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.«.

g) V skladu z zakonom se predlaga tudi dopolnitev 42. člena (spremljevalec za nudenje fizične pomoči dijakom)

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12–ZUJF, ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) v 10. členu določa, da se za izvajanje fizične pomoči lahko težje in težko gibalno oviranim ter slepim otrokom, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, dodeli stalni spremljevalec v času izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela. Gre samo za uskladitev besedila člena z zakonom.

h) Tudi za delovna mesta dijaških domov (varnostnik – 44. člen, vratar – 45. člen, perica – 46. člen) je pri določanju števila delavcev v povezavi s kriteriji za določitev vzgojnih skupin v povezavi s številom vpisanih dijakov, predlagan »delilec« 20.

V sedaj veljavnem besedilu 46. člena je napačno zapisana stopnja izobrazbe za perico (Perica II z nižjo poklicno izobrazbo), saj II. stopnja pomeni zaključeno osnovno šolo in ne nižje poklicne izobrazbe; zato se zapis izobrazbe popravlja v najmanj osnovnošolsko izobrazbo. Delovnega mesta Perica III, ki predvideva nižjo poklicno izobrazbo, sicer v Katalogu delovnih mest ni, vendar je bila že pred časom dana pobuda za njegovo uvedbo.

C.)

V. poglavje (Drugi strokovni delavci: organizatorji) - predlagana je sprememba in dopolnitev 35. člena (organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu) in 37. člena (centrala učnega podjetja):

- 35. člen

Izvedbeno gre tudi pri določanju števila organizatorjev, ki je odvisen od števila vpisanih dijakov, za uporabo delilca 20.

Vse od uvedbe modularno zasnovanih programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, z vključenim odprtim delom kurikula in okrepljenim deležem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih (PUD), se obseg dela teh organizatorjev praktičnega usposabljanja z delom (v pravilniku je delovno mesto v skladu z zakonom oziroma katalogom delovnih mest poimenovano: organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu) povečuje. Večji obseg dela zaznavamo predvsem na naslednjih področjih:

  • okrepljeno sodelovanje z delodajalci in zbornicami: vzpostavljanje in vzdrževanje kontaktov z delodajalci, katerih število narašča, saj velikih delodajalcev praktično ni več, sodelovanje z zbornicami, organizacija promocijskih dogodkov s predstavitvami delodajalcev in PUD za bodoče dijake, podpora učiteljem pri povezovanju z delodajalci;
  • zagotavljanje učnih mest za dijake: sodelovanje z zbornicami pri vzpostavitvi učnih mest za programe srednjega poklicnega izobraževanja, ugotavljanje ustreznosti učnih mest za programe nižjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter svetovanje delodajalcem pri zagotavljanju pogojev za vzpostavitev ali verifikacijo učnega mesta, pridobivanje kolektivnih učnih pogodb z delodajalci in usklajevanje terminov za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, svetovanje dijakom pri iskanju delodajalca, sklenitvi individualne učne pogodbe ter sodelovanje z učitelji pri pripravi individualnega načrta izobraževanja;
  • priprava dokumentacije in učnih ciljev PUD: skupaj z učitelji pripravi nabor učnih ciljev PUD za posamezen izobraževalni program, pri čemer se upošteva katalog praktičnega usposabljanja, ki je od leta 2017 novost v novih oziroma noveliranih programih srednjega poklicnega izobraževanja, priprava ustrezne dokumentacije za napotitev dijakov v podjetja;
  • priprava dijakov na PUD in spremljanje izvajanja PUD pri delodajalcih: ustrezna priprava dijaka, priprava načrta spremljanja dijakov in uskladitev le-tega z mentorjem v podjetju, preverjanje izvajanja PUD skladno z načrtom spremljanja vključno z osebnim obiskom delodajalca in reševanje težav;
  • zagotavljanje kakovosti in izboljševanje PUD: anketno spremljanje zadovoljstva dijakov in mentorjev, organizacija evalvacijskih srečanj z dijaki, mentorji, učitelji strokovnih modulov in vodstvom šole, priprava vsakoletnega poročila o dosežkih pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu in oblikovanje predlogov za izboljšanje organizacije in izvedbe PUD.

Vse predhodno navedene naloge izvaja organizator PUD tudi v vajeniški obliki izobraževanja, večino v daljšem časovnem obsegu in bolj intenzivno. Poleg tega skupaj z učitelji strokovnih modulov in mentorji v podjetjih koordinira pripravo individualnih načrtov izvajanja vajeništva, spremlja izvajanje načrta izvajanja vajeništva preko redne komunikacije z mentorjem in obiski pri delodajalcih, svetuje mentorjem in dijakom pri pripravi na ocenjevanje znanja, sodeluje z učitelji in mentorji pri pripravi ustreznega načrta ocenjevanja, kadar so dijaki ocenjeni tudi ob demonstraciji izvajanja delovnih nalog v podjetju in sodeluje z zbornicami pri reševanju težav povezanih z izvajanjem vajeniških učnih pogodb.

- 37. člen

Tudi v primeru normativne določbe, vezane na šolo, na kateri je sedež centrale učnega podjetja, ki je ena od vsebin praktičnega pouka v izobraževalnih programih s področja ekonomije, je glede delovnih mest iz tega člena, ki so vezana na število dijakov, predlagana sprememba.

- Za črtanje so predlagani členi, ki so vezani na posamezne sestavine izobraževalnih programov oziroma na izobraževalne programe, ki so se že pred več leti iztekli, in sicer 33. člen ter 34. člen.

D.)

Predlagane spremembe v IX. poglavju (normativi za oblikovanje oddelkov …) so pri 52., 54. in 56. členu redakcijske narave.

Vsebinskih sprememb ni.

V povezavi s predlaganimi spremembami v 52., 54. in 56. členu, se predlaga črtanje že iztečenih členov (51., 53. in 55. člen).

E.)

IX. poglavje (normativi za oblikovanje skupin pri predmetih) - predlagajo se spremembe, ki se vežejo na spremembe v programu gimnazija in na posamezne smeri v programu umetniška gimnazija.

- 72. člen (skupine pri strokovnoteoretičnih predmetih v programu umetniške gimnazije posameznih smeri):

S predlagano spremembo je določeno, da se vsebina tega člena nanaša tudi na program umetniške gimnazije, smer gledališče in film, ki se je začel izvajati v šolskem letu 2017/18. (Dramsko gledališka smer programa umetniška gimnazija se je v celoti iztekla v šolskem letu 2019/2020).

- 83. člen (ure pouka za izbirne predmete v programu gimnazija):

Za zagotavljanje standardov znanja in dvig kakovosti učnih dosežkov ter povečano izbirnost v izobraževalnem programu gimnazija je s šolskim letom 2018/19 po sklepu strokovnega sveta šolam bilo omogočeno, da izvajajo novi element z imenom Interdisciplinarni tematski sklop (v nadaljnjem besedilu: ITS). ITS je sestavni del ponudbe izbirnosti v okviru ur, ki so po predmetniku določene za izbirne predmete.

ITS vključuje najmanj 3 predmete iz obveznega in/ali izbirnega dela programa, šola pa jih lahko izvede v dveh zaporednih letih, in sicer; v 2. in 3. letniku v okviru ur za izbirne predmete po predmetniku. Šola dijakom ponudi več ITS, kot je oddelkov v posameznem letniku, zato se posledično v omenjenih letnikih oblikuje več skupin kot je oddelkov (dodatne skupine - dodatni obseg ur). V času uvajanja in spremljanja se je izvedba ITS financirala v skladu s posebnim sklepom ministra; sklep je določal, da se šolam, ki so izvajale ITS prizna oblikovanje ene dodatne skupine v obsegu 105 ur letno. Predlagana rešitev smiselno povzema besedilo tega sklepa.

- 88. člen (ure pouka za izbirne predmete v programu umetniške gimnazije posameznih smeri).

S predlagano spremembo v tem členu se upošteva obseg in struktura veljavnih predmetnikov posameznih smeri programa umetniške gimnazije, kot tudi različen obseg oblikovanih oddelkov po šolah. Na primer, program umetniška gimnazija, smer gledališče in film, ki se je pričel izvajati v šolskem letu 2017/18 (1. letnik) je v šolskem letu 2020/2021 v celoti nadomestil dramsko-gledališko smer v okviru programa umetniške gimnazije.

- 92. in 93. člen

Za 92. člen (izvedba izbirnih strokovnih vsebin – toka B1 predmetnika: izbirni strokovni del za model v gradbeništvu) in 93. člen (število skupin pri praktičnem pouku v modelu v gradbeništvu) se predlaga, da se črtata, ker so se izobraževalni programi, na katere je bila vezana vsebina teh členov, iztekli že pred več leti. Skratka, gre za iztečene se izobraževalne programe.

F.)

X. poglavje (Odstopanja) - predlaga se črtanje 98. člena (nadomestilo), ker se ta člen zaradi neustrezne umestitve v ta pravilnik, ki ne ureja področja višjih strokovnih šol, nikoli ni izvajal.

S predlaganim novim 42.a členom je posledično predlagana tudi dopolnitev 97. člena pravilnika.

Predlog sprememb je na voljo TUKAJ, do 27. 8. 2021 lahko tudi oddate komentarje na predlog sprememb.

Nazaj