Upokojevanje - Ali obstaja pravna podlaga za upokojitev delavca, ki se ne želi upokojiti?

13. 1. 2020 | Avtor: Petra Ertl, urednica

Vprašanje: Kako lahko postopa delodajalec, če se delavec, ki je že izpolnil vse pogoje za upokojitev, ne želi upokojiti?

V vseh zakonskih podlagah so navedeni postopki, ki jih mora DELAVEC narediti, da lahko nastopi  upokojitev. Nikjer pa ne najdemo odgovora na vprašanje, ali ima delodajalec možnost delavca »prisiliti«,da se upokoji.

Ob tem me zanima, do kdaj lahko delavec dela še po izpolnitvi vseh pogojev,( tako starosti kot delovne dobe.

Odgovor: Pri odgovoru na navedeno vprašanje je treba najprej pojasniti, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine (in tudi do drugih vrst pokojnine) določeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, te pogoje pa določa predvsem 27. člen. Pravica do uveljavitve upokojitve oziroma pravice do pokojnine je pravica zaposlenega, saj ZPIZ-2 ne določa, da bi osebi, ki pridobi pravico do starostne pokojnine, prenehalo delovno razmerje.

V zvezi s tem pa je treba opozoriti na posebno ureditev, ki je od 1. 6. 2012 veljala v javnem sektorju, in sicer so posamezni zakoni določali prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ti zakoni so bili naslednji:

1. Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF, ki je prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine urejal v 247. členu za prehodno obdobje (za tiste, ki so na dan uveljavitve ZUJF že izpolnjevali pogoje) in v 188. členu, za tiste javne uslužbence, ki so pogoje za upokojitev izpolnili po uveljavitvi ZUJF. ZUJF je omogočal tudi sklenitev dogovora za nadaljevanje delovnega razmerja, ta dogovor je bil vezan na potrebe delovnega procesa in ni bil časovno omejen, upoštevaje gospodarsko rast so te določbe ZUJF prenehale veljati s 1. 1. 2016.

2. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju - ZUPPJS16 (Uradni list RS, št. 90/15), ki je za leto 2016 v 11. členu urejal prenehanje pogodbe o zaposlitvi in je določal:

  • V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2.
  • Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje
  • Ne glede na prvi odstavek 11. člena ZUPPJS16  javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja se lahko sklene za največ eno leto.

3. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju - ZUPPJS17, (Uradni list RS, št. 88/16) pa prenehanje pogodbe o zaposlitvi ureja v  9. členu in določa:

  • Javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki je v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje v enem letu po izpolnitvi teh pogojev.
  • Javnemu uslužbencu, ki se upokoji v roku enega leta po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pripada ne glede na določbe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev odpravnina ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
  • Javnemu uslužbencu, ki se ne upokoji najkasneje s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev, pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka. Sklep iz prejšnjega stavka mora predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca izdati v roku osmih dni pred datumom prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
  • Skladno z ZUPPJS17 je delodajalec z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko pridobil podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
  • ZUPPJS17 je v 12. člen urejal še podaljšanje dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja in določal, da se je dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, ki sta ga skladno z določbo 188. ali 246. člena ZUJF ali 11. člena ZUPPJS16  sklenila delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa,  v primerih, ko delodajalec niti do izteka dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja iz objektivnih razlogov ne bi mogel organizirati delovnega procesa, lahko podaljšal, vendar najdlje do 31. decembra 2017.

Upoštevaje vse navedeno je lahko delodajalec samo še v letu 2018 izdal sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki je pogoje za upokojitev izpolnil v letu 2017, če se ta javni uslužbenec sam v enem letu od izpolnitve pogojev za upokojitev ne upokoji.

Za javne uslužbence, ki so pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z ZPIZ-2 izpolnili v letu 2018 ali kasneje, pa velja ureditev po ZPIZ-2, kar pomeni, da se sami odločajo, ali se bodo upokojili ali ne. Delodajalec po zakonu nima podlage, da bi odločal o tem, lahko pa skladno z ZDR-1 uporabi druge načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, seveda le, če so za to izpolnjeni pogoji.

Glede konkretnega vprašanja še to: za delavca, ki je po navedbi iz vprašanja že izpolnil vse pogoje za upokojitev, je seveda treba preveriti, kdaj je te pogoje izpolnil. Če jih je izpolnil pred letom 2018, bi delodajalec moral ravnati skladno z zakoni, ki so zgoraj navedeni.

Nazaj