Vprašanje: Prosim za pomoč v naslednji situaciji.
»Delavka je bila zaposlena za določen delovni čas zaradi nadomeščanja daljše bolniške odsotnosti. V 79. členu ZDR-1 piše, da lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha tudi pred iztekom tega obdobja (torej tudi pred vrnitvijo delavke iz bolniške), na enega od načinov, določenih v 77. členu ZDR-1. V 89. členu ZDR-1 so našteti razlogi za redno odpoved: pri nas je prišlo zaradi upada števila dijakov do organizacijskih sprememb – delavko na bolniškem staležu bosta nadomeščali delavki v računovodstvu.
Delovno mesto se ne ukinja, ampak se bo nadomeščalo z delavkami, ki so v računovodstvu. In ne bomo imeli nadomestne zaposlitve – delo se začasno prerazporedi do vrnitve delavke iz bolniške. Zaposlena, ki je na bolniškem staležu, je odsotna od leta 2015, delavka, ki jo nadomešča pa je bila zaposlena od 1. 11. 2015 dalje do vrnitve delavke iz bolniškega staleža – navedeno v pogodbi za določen čas. Gre za delovno mesto tajnik VIZ VI. Meseca septembra smo izvedeli za manjše število dijakov – torej lahko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Gre za javni sektor, konkretno dijaški dom.
Prosim, da podate kakšne nasvete, kako pravilno ravnati v konkretnem primeru ter na kaj moramo biti pozorni.«
Odgovor: Poslovni razlog je opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v 1. alineji prvega odstavka 89. člena, kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Nadalje se zmanjšanje obsega vpisa skladno s 115. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI) šteje za poslovni razlog.
Pri tem posebej poudarjamo še, da se ugotavlja poslovni razlog, ki je podan pri delodajalcu in je kot tak torej vezan na določeno delo oz. delovno mesto pri delodajalcu, in ne na posameznega delavca. Ravno dejstvo, da je za opredelitev poslovnega razloga bistveno, da gre za razloge na strani delodajalca, je poudarjeno tudi v Zakonu o delovnih razmerjih s komentarjem[1], ki posebej poudarja, da razlogi ne smejo biti v povezavi z osebo delavca, ne smejo izhajati njegove sfere, ali biti povezani z ravnanjem ali sposobnostmi konkretnega delavca.
Če je poslovni razlog pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja utemeljen, je nato delodajalec skladno z določbami Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPVIZ) dolžan uvesti postopek ugotavljanja presežnih delavcev. Postopek ugotavljanja presežnih delavcev, ki ga poleg KPVIZ določa tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, obe pa je treba upoštevati, je postopek, ki omogoča določitev delavca, katerega delo je pri delodajalcu postalo nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere spada tudi zmanjšanje obsega vpisa, pri čemer mora biti tak postopek uveden in izpeljan pri vsaki odpovedi iz poslovnega razloga, ne le v primeru, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi več delavcem. Seveda pride ta postopek v poštev le, kadar je treba izbrati med več delavci na določenem delovnem mestu ali vrsti dela.
V konkretnem primeru glede na zgoraj navedeno ugotavljamo, da ne obstaja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki, ki je zaposlena za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke. Navajate namreč, da delovnega mesta ne bi ukinili, in razbrati gre, da bi delavka, ki je trenutno začasno odsotna, nadaljevala z opravljanjem dela na tem delovnem mestu, ko se vrne. To pa pomeni, da torej delovno mesto in potreba po tem delu še vedno ostaja, le vi ne bi želeli, da ga zdaj za določeno začasno krajše obdobje opravlja delavka, ki je trenutno zaposlena za določen čas. Poslovni razlog pa je, kot smo že omenili zgoraj, vezan na delodajalca (na podan razlog pri njem in na delovno mesto oz. vrsto dela pri njem) in ne na posameznega delavca.
Nadalje v konkretnem primeru niti ne moremo govoriti o prenehanju razloga, iz katerega je bila z delavko sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, saj se delavka, ki jo nadomešča, še ni vrnila z bolniškega dopusta, razlog za sklenitev pogodbe pa posledično še ni prenehal.
Poudarjamo pa, da imata delavec in delodajalec vselej možnost skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če se s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi strinjata obe pogodbeni stranki.
[1] Bečan, I., Belopavlovič, N., Korpič Horvat, E., Kresal, B., Kresal Šoltes, K., Mežnar, Š., Robnik, I., Senčur Peček, D., Šetinc Tekavc, M., 2016. Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.
[2] Glej Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, str. 519.