Določitev plačnega razreda ob upoštevanja plačnih razredov napredovanja v primeru prekinitve in ponovne zaposlitve v javnem sektorju (mnenje MJU, 29. 6. 2020)

08. 9. 2020

Osnova:

Na Ministrstvo za javno upravo so prejeli vprašanje v zvezi z upoštevanjem napredovanj ob ponovni zaposlitvi na sodišču, v katerem navajajo, da je bila javna uslužbenka dobrih 13 let zaposlena na delovnem mestu Sodni zapisnikar V-I (J025014) na katerem je tudi že napredovala, nato pa se je leta 2017 zaposlila kot Tajnica direktorja (J025015) v zasebni ambulanti, ki ima koncesijo. Odgovorne osebe zanima, ali je možno, da se javni uslužbenki ob ponovni zaposlitvi na sodišču priznajo vsa do sedaj dosežena napredovanja, tudi napredovanja pridobljena na delovnem mestu Tajnice direktorja.

Mnenje MJU:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18 v nadaljnjem besedilu: ZPSJS) v prvem odstavku 20. člena opredeljuje določitev plačnega razreda javnega uslužbenca v primeru, če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu ter določa, da le-ta obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Člen tudi določa, da je ohranitev plačnih razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

ZSPJS določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Glede na navedeno, pravila za določanje, obračunavanje in izplačevanje plač, kot jih določa ZSPJS, za zasebne zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce s koncesijo ter pri njih zaposlene delavce, ne veljajo.

V zvezi s upoštevanjem predhodnih pogodb o zaposlitvi v javnem sektorju je bila sprejeta odločitev vrhovnega sodišča RS, vodena pod opravilno številko VSRS Sodba VIII Ips 95/2019

s katero je sodišče odločilo, da se javni uslužbenec v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS ob zaposlitvi v javnem sektorju uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta oziroma zgolj izjemoma, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in je podano soglasje, za največ pet plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta. Iz navedenega člena ne izhaja, da bi moral delodajalec ob zaposlitvi oziroma ponovni zaposlitvi v javnem sektorju upoštevati morebitne predhodne zaposlitve delavca v javnem sektorju (in takrat dosežene ocene). Ravno obratno. Glede na prvi odstavek 19. člena ZSPJS se javni uslužbenec ob zaposlitvi vedno (ne glede na morebitne predhodne zaposlitve v javnem sektorju) uvrsti v izhodiščni plačni razred, kar pomeni, da se predhodne pogodbe o zaposlitvi ne upoštevajo. Predhodna zaposlitev delavca v javnem sektorju je kvečjemu lahko razlog za podajo predloga za določitev višjega plačnega razreda na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS, vendar je odločitev o tem v domeni soglasodajalca, ki v vsakem primeru posebej presodi, ali gre za utemeljen razlog za določitev višjega plačnega razreda.

Nazaj