Pojasnila v zvezi z nadomestilom plače za delavce zaradi odrejene karantene in v primeru čakanja na delo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (mnenje MJU, 4. 8. 2020)

08. 9. 2020

Mnenje MJU:

Z dopisom številka: 0100-222/2020/6 z dne 17.7.2020, z naslovom: Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 – pojasnila v zvezi nadomestilom plače za delavce zaradi odrejene karantene in v primeru čakanja na delo in obvestilo o podaljšanju roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev za izplačilo dodatkov, smo vas obvestili tudi, katere šifre po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju[1] (v nadaljevanju: Uredba) se uporabijo v posameznih primerih pri poročanju v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP).

Glede na to, da smo bili naknadno seznanjeni s pojasnilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (številka: 340-02150/2020 z dne 30.07.2020), pod katero rubriko (M01 ali M02) se sporoča nadomestilo plače na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1), ob upoštevanju Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20: v nadaljevanju: ZIUPDV), vam v tej zvezi sporočamo spremembe pri uporabi ustreznih šifer po Uredbi. Celotno pojasnilo ZPIZ vam posredujemo v prilogi tega dopisa.

  1. Nadomestilo plače v primeru odrejene karantene

a) v primeru prehoda meje (prvi odstavek 15. člena ZIUPDV):

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Zakon o delovnih razmerjih[2] (v nadaljevanju: ZDR-1) za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga določa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove (138. člen ZDR-1). Osnova je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1, skladno s katerim pripada delavcu nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G088. Podatek se javi v M01.

b) v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo (drugi odstavek 15. člena ZIUPDV):

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, torej v višini 80% osnove (138. člen ZDR-1).

Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G088. Podatek se javi v M01.

c) v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, ki mu je bila zaradi tega odrejena karantena (tretji odstavek 15. člena ZIUPDV):

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G080 iz Uredbe, pri kateri se kot osnova za izračun nadomestila upošteva plača, ki bi jo javni uslužbenec prejel, če bi delal (Z120) v višini 100% osnove. Podatek se javi v M01.

d) v primeru odrejene karantene javnemu uslužbencu zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali odrejene karantene zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino (četrti odstavek 15. člena ZIUPDV):

Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

Uporabi se šifra G080 iz Uredbe, pri kateri se kot osnova za izračun nadomestila upošteva plača, ki bi jo javni uslužbenec prejel, če bi delal (Z120) v višini 100% osnove. Podatek se javi v M01.

e) v primeru odrejene karantene zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu (peti odstavek 15. člena ZIUPDV):

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

– smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

– smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),

– rojstva otroka.

Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

Pri izplačilu tega nadomestila plače se uporabi šifra G083 iz Uredbe, pri kateri se za izračun nadomestila upoštevata osnova in višina, kot jo določa ZDR-1, in sicer šesti odstavek 137. člena ZDR-1 določa, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila (50%), do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Podatek se javi v M02.

  1. Nadomestilo plače v času čakanja na delo

ZIUPDV v tretjem odstavku 5. člena določa, da ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri delodajalcih iz 2. člena tega zakona, višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.

Navedeno pomeni, da za zaposlene pri neposrednih ali posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70%, velja da imajo v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Prav tako za njih velja, da nadomestilo plače v času čakanja na delo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga določa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove (138. člen ZDR-1). Osnova je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1, skladno s katerim pripada delavcu nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G088. Podatek se javi v M01.

Na voljo je Pojasnilo ZPIZ- Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene in M4 (6. 8. 2020) TUKAJ

[1] Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19 in 78/19

[2] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19

Nazaj