Pojasnilo MDDSZEM glede višine nadomestila plače delavca v času začasnega čakanja na delo (MJU, 12. 4. 2021)

13. 4. 2021

Na MDDSZEM so na podlagi zaprosila MJU pripravili odgovor na vprašanje o višini nadomestila plače za čas "čakanja na delo".

V kolikor delodajalec delavcu začasno ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve zaposlitve delavca najdalj za šest mesecev v posameznem koledarskem letu pisno napoti na čakanje na delo doma. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1 ter dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz napotitve (138. člen ZDR-1).

Pojasnjujemo, da se je z Zakonom o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDUOP) nadalje uredil interventni ukrep delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer lahko v skladu z ZDUOP delodajalec, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, delavce napoti na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje od 1. februarja do 30 aprila 2021 ter zanje uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače (prvi odstavek 40. člena ZDUOP).

V skladu z ZDUOP ima delavec v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, hkrati pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (42. člen ZDUOP).

Upoštevaje navedeno lahko ugotovimo, da lahko delodajalec, ki delavcu začasno ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga, uporabi institut čakanja na delo v skladu s 138. členom ZDR-1 za najdalj šest mesecev v posameznem koledarskem letu ali pa delavcu odredi začasno čakanje na delo v skladu z interventno zakonodajo, upoštevaje časovne okvirje v specialnih predpisih.

Nadalje pojasnjujemo, da ZDUOP določa, da je do ukrepa upravičen vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki mu bodo po njegovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020 (tretji odstavek 39. člena ZDUOP), razen delodajalcev, ki so navedeni v prvem odstavku 39. člena ZDUOP. V skladu s prvim odstavkom 39. člena ZDUOP pravice do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ne more uveljavljati:

- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov,

- delodajalec, ki opravlja finančno in zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,

- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

[1] Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21)

Celotno pojasnilo je na voljo TUKAJ.

Nazaj