Navodila za ravnanje ob nezgodah pri delu in prijavljanje nezgod pri delu

13. 8. 2015 | Avtor: Robert Vaupotič

Nezgoda pri delu je nepredviden oz. nepričakovan dogodek, ki ga je povzročila hitro delujoča zunanja sila, ki se lahko konča brez posledic, z materialno škodo ali poškodbo delavca pri delu.

Veljavna definicija poškodbe pri delu je zapisana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013.

Poškodba pri delu je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

Za poškodbe pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec, ter poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti, prav tako pa tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

ZPIZ-2 je leta 2013 uvedel spremembo. V prejšnji ureditvi se je vsaka poškodba na poti na delo in z dela štela za poškodbo pri delu, sedaj pa se šteje samo, če prevoz na delo oz. z dela organizira delodajalec. Po spremembi torej vse poškodbe na poti na delo in z dela z lastnim prevozom ali peš niso več poškodbe pri delu.

O vsaki poškodbi pri delu morajo zaposleni obvestiti svoje predpostavljene (priporočljivo je, da takoj po nastanku poškodbe oz. najpozneje v roku 24 ur, če ni mogoče takoj).

Po obvestilu predpostavljeni zbere podatke in izpolni interni obrazec za prijavljanje poškodb pri delu, če smo si ga pripravili, na podlagi katerega se potem izpolni predpisan obrazec ER-8 Prijava poškodbe pri delu.

O vsaki poškodbi je priporočljivo izvesti tudi interno raziskavo nastanka poškodbe, v kateri sodelujejo nadrejeni delavci in strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu. Pri raziskavi se običajno pregleda mesto dogodka, ki se ga fotografira, in z dogodkom povezano opremo, zasliši priče in zbere druge relevantne informacije v zvezi s poškodbo. Namen raziskave je predvsem ugotavljanje vzrokov za poškodbo ter identificiranje potencialnih pomanjkljivosti v sistemu varnosti in zdravja pri delu, ki so privedle do poškodbe. Te pomanjkljivosti lahko potem odpravimo in se tako izognemo naslednjim podobnim poškodbam.

Prav tako so podatki iz raziskave poškodbe pri delu vir informacij in dokazov v primeru npr. odškodninskih zahtevkov delavcev, regresnih zahtevkov zdravstvene zavarovalnice ipd.

V skladu s Pravilnikom o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (Ur. l. RS št. 54/2013) mora delodajalec inšpekciji dela:

  • takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom ali nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ter vsako kolektivno nezgodo,
  • takoj prijaviti nevarni pojav,
  • prijaviti vsako poklicno bolezen.

Pojem »takoj« po omenjenem pravilniku pomeni najkrajšem možnem času brez kakršnega v koli odlašanja glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec.

Delodajalec izvede navedene prijave na obrazcih, ki so priloga pravilnika, razen za prijavo nezgode pri delu, kjer se v skladu z Obveznim navodilom o izvajanju 2. člena omenjenega pravilnika, ki ga je izdal Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dne 14. 8. 2013, za prijave poškodbe pri delu uporablja obrazec »Prijava nezgode – poškodbe pri delu« (ER-8).

Če je predvideni bolniški dopust več kot 3 zaporedne delovne dni, se prijava škode izvede tako, da delodajalec pošlje na inšpektorat za delo (po pošti, faksu, elektronski pošti v skenirani obliki ali z izročitvijo neposredno na inšpektorat RS za delo) izpolnjen in podpisan obrazec ER-8.

Težje poškodbe in poškodbe s smrtnim izidom inšpekcija dela običajno takoj razišče (inšpektor pride na kraj dogodka), zato se običajno izvede tudi še telefonska prijava takoj po poškodbi.

Če pride do poškodb, je treba ohraniti materialne dokaze do ogleda inšpekcije, policije oz. interne raziskave poškodbe.

Za nevarni pojav se šteje dogodek, ob katerem je nastala ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je bilo ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.

Delodajalec mora o vsaki smrtni poškodbi takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve. 

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.