Preberite:
V zadnjem obdobju veliko govorimo o tem, da je vsak otrok nekaj posebnega, da ne moremo otrok primerjati med seboj in da so njihove sposobnosti različne. Prizadevanja gredo v smer, da bi vsakemu otroku omogočili razvoj na njemu primeren način, v skladu z željami in pričakovanji.
V OŠ Nazarje smo že pred tremi leti začeli projekt »PRIČAKOVANI DOSEŽKI.«
Naše delo smo načrtovali v smeri prevzemanja odgovornosti in kompetentnosti posameznika: otroka, staršev in posameznega učitelja. Pri tem smo šli korak naprej in začeli konkretno delo na tem področju. Projekt smo zastavili tako, da so učitelji začeli razmišljati in to vsak pri svojem predmetu, o znanju in psihofizičnem stanju slehernega otroka, ki ga poučujejo. Stanje otroka smo slikali celostno in tudi po segmentih: kako je sprejet med sošolci ali upošteva dogovore, kakšno je njegovo pridobljeno znanje pri določenem predmetu, kakšne so njegove navade, sposobnosti, nagnjenja, interes itd.
V nadaljevanju je sledil pogovor učitelja z vsakim otrokom posebej z namenom, da otroci povedo svoja pričakovanja, želje in interes. Učitelji so bili otrokom v pomoč, da si otroci morebiti ne bi postavili previsokih ali prenizkih pričakovanj (ciljev).
Vsak otrok tedensko ali mesečno, odvisno od predmeta, spremlja svoj napredek. Na predmetni stopnji vsak otrok pri vsakem predmetu izpolnjuje obrazec, ki je nalepljen na ovitku zvezka, za določen predmet. Za športno vzgojo spremlja svoj napredek na kartonu, ki je pri učitelju športne vzgoje. Na teh obrazcih so zapisana spremljevalna vprašanja, na katera otrok odgovarja tedensko ali mesečno, odvisno od predmeta (Primer vprašanj: sem delal domače naloge: DA-NE; Sem bil pri DOD ali DOP pouku: DA-NE; Sem imel urejen zvezek: DA-NE; Zbiral sem dodatna gradiva, knjižnica, internet itd. DA-NE; Sem se udeležil tekmovanja: DA-NE; Sodelujem v projektu, katerem: … ; Sodelujem v raziskovalnem timu, katerem: … ; Sem bil aktiven pri uri: DA-NE; Obiskujem interesno dejavnost in katero: … ; Je bil moj odnos do učiteljev primeren: DA NE, do sošolcev: DA NE; Sem se pripravil na uro: DA-NE; sem dobil oceno v skladu s pričakovanji: DA-NE; Opombe, predlogi itd.; podpis staršev).
Na ta vprašanja učenci odgovarjajo zadnjih pet minut pri vsakem predmetu in to točno določen dan v tednu ali mesecu. Občasno s posameznim učiteljem naredijo tudi analizo odgovorov. Pod vprašalnikom je tudi rubrika, v katero se podpišejo starši, ki naj bi spremljali otrokov napredek. To je potem tudi osnova za pogovor s starši na govorilnih urah.
Na razredni stopnji so se strokovne delavke odločile, da omenjen način dela predstavijo kot projektno nalogo v sodelovanju z ZRSŠ. Spremljavo napredka prav tako beležijo otroci sami, pri tem pa sodelujejo tudi učitelji kot mentorji in pomočniki.
Pri spremljanju pričakovanih dosežkov moramo največjo pozornost usmeriti v usposabljanje učencev, da spremljajo lastni napredek.
Učenci prihajajo v šolo z različnim predznanjem, iz različnih sredin, polni pričakovanj in najrazličnejših želja njihovih staršev. Naša naloga je zagotavljanje pogojev, da se vsak učenec v šoli dobro počuti in da lahko napreduje po svojih najboljših močeh in v skladu s pričakovanji staršev, učiteljev in njih samih.
Iz prakse vemo, da opisna ocena staršem ne da zadostnih informacij o otrokovem napredku, zato starši želijo in potrebujejo dodatne informacije o otrokovem znanju in napredku. Zaradi tega smo na šoli izdelali obrazec, s pomočjo katerega učenec tedensko spremlja svoje delo na vzgojnem in izobraževalnem področju. Ob tem uzavesti dejstvo, da s sprotnim učenjem pridobiva delovne navade in da je to proces, kjer z vztrajnim delom vsakdo lahko (četudi z majhnimi koraki) napreduje. Vsak otrok tako pridobi pozitiven odnos do šolanja, postane bolj samostojen in začne prevzemati odgovornost za svoj napredek. To pa je za uspešno delo posameznika, oddelka in šole nujno potrebno.
Starše smo pozvali, naj si otrokove zapise pogledajo, se z njimi pogovarjajo in jih spodbujajo. Tako se vključujejo v učno-vzgojni proces, prevzemajo del odgovornosti in se že v času med govorilnimi urami delno seznanijo z otrokovim napredkom, opravljanjem domačih nalog in odnosom do vrstnikov.
Anketa, ki smo jo izvedli po dveh letih, je pokazala, da učenci in starši podpirajo uvedbo obrazcev za spremljanje dosežkov in da se je pripravljenost za delo po drugem letu uporabe še povečala.
Učiteljice, ki poučujejo v prvem triletju, ugotavljajo, da je redovalnica z opisnimi ocenami namenjena le učiteljem. Starši strokovnega besedila ne razumejo v celoti, učenci pa dobijo premalo povratne informacije o svojem napredku, zato so nemotivirani za delo in ne pridobivajo delovnih navad, ki jih bodo v življenju zagotovo potrebovali.
Opisno ocenjevanje je oblika ocenjevanja, kjer je mnenje o učenčevem znanju ali izdelku izraženo v besedi – opisni obliki. V tem mnenju je poudarjeno, kaj učenec zna ali obvlada, česa morebiti še ne obvlada in kaj mora še narediti, da bo morebitne pomanjkljivosti odpravil. Podlaga za oblikovanje opisne ocene so cilji in standardi znanja, ki so zapisani v učnih načrtih.
Opis razlogov, zakaj smo se odločili za drugačen način spremljanja napredka otrok
Z obstoječo obliko ocenjevanja učiteljice niso bile zadovoljne, zato so za mnenje vprašale tudi starše, saj jih je zanimalo, v kakšni meri opisna ocena zadostuje za spremljanje otrokovega napredka in katere načine starši še uporabljajo, da se seznanijo z učno uspešnostjo otroka. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da starši pogrešajo sprotno komuniciranje v trikotniku otrok – starš – učitelj.
NAČRTOVANJE
Projektno skupino so sestavljali: ravnatelj, vzgojiteljica in učiteljice razrednega pouka. Izvedli smo prvo anketiranje staršev. Na podlagi tega smo naredili načrt dela – izdelati obrazec, v katerega bo učenec samostojno vpisoval svoj napredek, staršem pa bo v pomoč pri vsakodnevnem spremljanju otrokovega napredka.
IZVAJANJE
Dogovorili smo se za enoten obrazec, ki je razdeljen na vzgojni in učni del. Učni del obrazca je prilagojen vsebinam in standardom znanja v posameznem razredu.
Ob koncu šolskega leta 2008/09 smo izvedli anketo, saj nas je zanimalo, ali je spremljanje dosežkov pozitivno vplivalo na pretočnost informacij med otrokom, staršem in učiteljem. Več kot 80 odstotkov staršev je menilo, da je nov način seznanjanja z otrokovo uspešnostjo ustrezen oz. popolnoma ustrezen. Le 2 izmed 61 staršev sta menila, da takšnega načina spremljanja ne potrebujeta. Po mnenju 62 odstotkov staršev je bila otrokova pripravljenost za učenje boljša kot prej. Drugi so menili, da takšno spremljanje na učenje nima vpliva.
Ob koncu šolskega leta 2009/10 smo ponovno izvedli anketo. Na ravni povprečnih ocen v primerjavi s prvim merjenjem starši obrazec še v večji meri ocenjujejo kot ustrezen (povprečna ocena je pri prvem merjenju znašala 4,0, pri drugem merjenju pa 4,2).
Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj
Učenci se preko obrazca seznanijo z vsebinami in pričakovanji. Sproti se učijo, preverijo svoje znanje in dokažejo razumevanje učnih vsebin. Pripravijo se na delo, razmislijo, kaj jih zanima, berejo, sprašujejo, iščejo, zbirajo itd. Vsak posameznik pa napreduje skladno s svojimi sposobnostmi in si svoj napredek beleži. Starši imajo tedensko razumljivo povratno informacijo o otrokovem napredku.
Ta način je bil sprejet med otroki in starši
Že učenci prvega razreda se zmorejo samooceniti in spremljati svoj napredek. Starši pa so v veliki meri seznanjeni s posameznimi vidiki otrokove uspešnosti.
Poleg tega starši nov način seznanjanja z otrokovo učno uspešnostjo večinoma ocenjujejo kot poštenega (povprečna ocena 4,2).
Možnosti uvajanja v druga področja
Z nekaj spremembami je obrazec možno uporabiti tudi v drugem in tretjem triletju.
Kje smo močni in kaj lahko ponudimo drugim
Po dveletnem spremljanju učenčevih dosežkov in dobrem sodelovanju članov projektne skupine smo uspeli drug drugega seznaniti z najboljšimi metodami dela pri usposabljanju učencev za spremljanje napredka. Izboljšalo se je povezovanje in sodelovanje med učitelji, otroki in starši.
Še posebej želim poudariti izboljšanje povezovanja in sodelovanja med strokovnimi delavci razredne in predmetne stopnje tako pri načrtovanju kot pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela.
V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE so na voljo vprašalniki:
{phocadownload view=category|id=4|target=s}