Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki je v Republiki Sloveniji zagotovljena z Ustavo RS. Ta v drugem odstavku 39. člena vsakomur daje pravico, da pridobi informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes. Zakon, ki konkretizira to pravico, je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZDIJZ).
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o njihovem delu in pravico do dostopa do dokumentov.
Pomembno je omeniti predvsem dve funkciji pravice dostopa do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov pri sprejemanju odločitev javnih oblasti in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in odločitev. Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med upravo in posameznikom okrepi zaupanje v upravo (razlog zaupanja), posamezniki pa posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, ampak jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance). Navedeni elementi se raztezajo tudi v širši javni sektor, kamor sodijo tudi javni vzgojno-izobraževalni zavodi kot izvajalci javne službe in posredni porabniki javnih sredstev.
Šole, ki so organizirane kot javni vzgojno-izobraževalni zavodi, so kot pravne osebe javnega prava in izvajalci javne službe, zavezane posredovati informacije javnega značaja.
Tako izhaja iz 1. člena ZDIJZ, ki kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja določa državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb.
Nadalje velja omeniti, da ZDIJZ v 3. odstavku 6. člena določa, da ministrstvo, pristojno za upravo, na podlagi podatkov Poslovnega registra Republike Slovenije, na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje informativni katalog organov zavezancev za dostop do informacij javnega značaja.
Izvajalce javne službe s področja vzgoje in izobraževanja ter športa najdemo v katalogu pod tč. 42. Katalog je sicer zgolj informativne narave (neuvrstitev v katalog ne pomeni nujno, da subjekt ni zavezanec), iz kataloga pa izhaja, da so vanj (med drugim) uvrščene osnovne šole, vrtci, srednje šole in zavodi, dijaški domovi in študentski domovi, višje strokovne šole, glasbene šole in ljudske univerze.
Temeljna dolžnost zavezancev – organov po ZDIJZ je, da zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja obravnavajo in o njej odločijo po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
V skladu z 9. členom ZDIJZ mora vsak zavezanec določiti eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Več organov (npr. več šol skupaj) lahko tudi skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Če zavezanec uradne osebe ni imenoval, te naloge po zakonu opravlja predstojnik organa. Uradna oseba mora imeti opravljen izpit iz poznavanja splošnega upravnega postopka (to velja tudi za predstojnike, ki so pristojnost odločanja pridobili po zakonu samem).
ZDIJZ v 8. členu obenem določa, da mora vsak organ zavezanec redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradno glasilo organa, svetovni splet ipd.) ter prosilcu omogočiti vpogled v katalog informacij javnega značaja. Vsebino in objavo kataloga v 2. – 6. členu podrobneje določa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05 in 119/07). V zvezi z obveznostjo vzpostavitve in rednega ažuriranja kataloga informacij javnega značaja velja opozoriti še na določbo 3. odstavka 39. čl. ZDIJZ, po kateri je odgovorna oseba za opustitev objave kataloga oz. predpisanih informacij iz kataloga v večjem obsegu, lahko sankcionirana z globo.
Poleg posredovanja informacij na zahtevo ZDIJZ ureja tudi t.i. proaktivno posredovanje informacij. Po 10. členu ZDIJZ so zavezanci določene informacije dolžni posredovati v svetovni splet tudi brez zahteve prosilca. Gre za nabor informacij, ki jih določa že zakon. Mednje sodijo tudi prečiščena besedila predpisov z delovnega področja organa, različni programi, strategije, stališča, mnenja in navodila, študije, predlogi predpisov, vse objave in razpisna dokumentacija v zvezi z javnimi naročili in vse informacije, ki so jih prosilci zahtevali vsaj trikrat (seveda le pod pogojem, da te informacije predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja). Namen te določbe je, izhajajoč iz možnosti, ki jih ponujajo sodobne informacijsko–komunikacijske tehnologije, prosilcem bistveno olajšati dostop do informacij, obenem pa racionalizirati postopke pri zavezancih. S tem, ko zavezanci čim več prosto dostopnih informacij objavijo na svetovnem spletu, namreč zmanjšajo število potencialnih zahtev, izognejo pa se tudi pojasnjevanju prosilcev, npr. po telefonu, elektronski pošti. V povezavi s tem velja opozoriti tudi na določbo 5. odstavka 6. čl. ZDIJZ, v skladu s katero zavezanec prosilcu ni dolžan posredovati informacije, ki je že dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno). V tem primeru zavezanec svojo dolžnost do prosilca izpolni že, če mu pove, kje se zahtevana informacija nahaja in mu torej ni treba informacije več fizično zagotavljati. Prosilec v tem primeru tudi nima pravice do izbire načina seznanitve (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski dokument), kar je sicer njegova pravica v skladu z 2. odstavkom 17. čl. ZDIJZ. Navedeno pomeni, da če je npr. informacija na svetovnem spletu prosto dostopna v elektronski obliki, zavezanec prosilcu ni dolžan zagotoviti te informacije v obliki fotokopije.
Kaj je informacija javnega značaja?
Pojem informacije javnega značaja je zelo širok. Z njeno natančno opredelitev je najbolje, da izhajamo iz zakonske dikcije 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz te definicije je mogoče razbrati tri sestavine informacije javnega značaja:
Iz navedenega lahko sklepamo, da informacije javnega značaja niso tiste informacije, ki ne izpolnjujejo enega izmed zgoraj navedenih kriterijev (npr. ne spadajo v delovno področje organa, ker ne izvirajo iz opravljanja javnopravnih nalog – denimo zasebna elektronska pošta javnega uslužbenca, ustvarjena na službenem računalniku, izpisek klicanih in prejetih telefonskih klicev zasebne narave, voščilnica za novo leto, namenjena ravnatelju osnovne šole osebno, zasebne aktivnosti izven delovnega časa, vpisane v urnik javnega uslužbenca v službenih prostorih itd.). Poleg tega niso informacije javnega značaja dokumenti, ki sicer po vsebini ustrezajo zgoraj navedenim trem kriterijem, vendar so zaradi drugih razlogov izvzeti iz splošnega režima informacij javnega značaja (t. i. izključitve). V našem pravnem redu je uvedena zgolj ena izključitev. Po izrecni določbi drugega odstavka 4. čl. ZDIJZ ni informacija javnega značaja arhivsko gradivo, ki ga v okviru javne arhivske službe, v skladu z zakonom, ki ureja arhive, hrani pristojni arhiv.
Iz 4. čl. ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Zavezanci na podlagi ZDIJZ tako niso dolžni izdelovati novih dokumentov, pripravljati izvlečkov, pojasnil ali razlag za potrebe prosilca. Ključnega pomena je torej, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena.
Ne glede na navedeno pa velja opozoriti, da izjema »neobstoja« zahtevane informacije v praksi predstavlja enega glavnih razlogov za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Opozoriti velja predvsem na nedopustnost situacij, ko bi zavezani organi z zahtevanimi informacijami morali razpolagati, ker jih k temu zavezujejo materialnopravni predpisi z njihovega delovnega področja, pa se v postopku dostopa do informacij javnega značaja sklicujejo na izjemo, da zahtevana informacija ne obstaja. Organi zavezanci po ZDIJZ z ravnanjem, ko ne postopajo v skladu z zakonitimi pristojnostmi, nedvomno ne delujejo v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njihova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Še zlasti so tako sporni primeri, ko prosilec upravičeno pričakuje, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, ker se npr. organ sam sklicuje nanjo ali ker bi jo bil moral pridobiti v zvezi z izvajanjem svojih zakonitih pristojnosti.
Za institut dostopa do informacij javnega značaja je bistveno, da prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa za pridobitev zahtevanih informacij. Z ZDIJZ (5. člen) je ta interes priznan vsakomur. Navedena določba namreč pravi, da so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za obravnavo njegove zahteve ni relevanten. Zavezanci so v skladu z ZDIJZ dolžni vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek. Tako izhaja iz 2. odstavka 15. člena ZDIJZ, ki določa, da se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Prosilec je v zahtevi dolžan opredeliti, katero informacijo zahteva in kako se želi seznaniti z njo (prepis, vpogled, fotokopija, elektronski zapis). Informacijo lahko zahteva s pisno, t.j., s formalno zahtevo ali z neformalno zahtevo (recimo ustno, osebno, po telefonu). Pravno varstvo (pravico do pritožbe) ima le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.
Kot pisna zahteva šteje tudi zahteva v elektronski obliki (npr. poslana po elektronski pošti), in sicer tudi brez varnega elektronskega podpisa, če vsebuje vse sestavine, da jo zavezanec lahko šteje za popolno in jo lahko vsebinsko obravnava. Navedeno sicer ne izhaja neposredno iz določb ZDIJZ, ampak iz določb ZUP in na njegovi podlagi sprejetega podzakonskega predpisa. Uredba o upravnem poslovanju namreč v 107. členu določa, da se lahko vse vloge (razen taksativno naštetih) vložijo tudi v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa. Med vlogami, ki morajo biti varno elektronsko podpisane, ni zahtev po ZDIJZ, kar pomeni, da se te lahko vložijo v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa in vseeno štejejo za formalne vloge.
Ko zavezanec (prvostopenjski organ) prejme zahtevo prosilca, je najprej dolžan preizkusiti formalne predpostavke za njeno obravnavo. Povedano drugače, preveriti mora, ali zahteva vsebuje vse sestavine, ki jih določa zakon (17. člen ZDIJZ) in ali lahko o njej vsebinsko odloči. Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pisno pozvati prosilca, da jo dopolni. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri dopolnitvi je pooblaščena oseba iz organa, na katerega je bila prošnja naslovljena, prosilcu dolžna nuditi ustrezno pomoč.
Če prosilec zahteve ne dopolni v roku, ki ga določi uradna oseba, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more vsebinsko obravnavati, organ zahtevo s sklepom zavrže. Sklep o zavrženju mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi, prosilcu pa mora biti vročen osebno, v skladu s 87. čl. ZUP.
Prosilec lahko zahtevo vloži pri katerem koli zavezancu, za katerega meni, da razpolaga z želeno informacijo.
Če zavezanec ugotovi, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, glede na njeno vsebino pa z njo razpolaga drug zavezanec, mora najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema zahteve zadevo odstopiti temu organu in o tem obvestiti prosilca. Če organ ne uspe ugotoviti, kateri organ je pristojen za reševanje zahteve, bo v skladu s 65. členom ZUP izdal sklep o zavrženju zahteve.
Če zavezanec ugotovi, da zahtevana informacija po naravi stvari ne obstaja v materializirani obliki (ker npr. prosilec od njega zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanje ali aktivno ukrepanje) ali da gre za informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, izda na podlagi 4. člena ZDIJZ zavrnilno odločbo. Zavrnilna odločba mora biti pisna in mora vsebovati uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu ter podpis uradne osebe in žig organa, prosilcu pa mora biti vročena osebno, v skladu s 87. čl. ZUP.
Rok za odločitev o zahtevi prosilca je najkasneje 20 delovnih dni. Ta rok se lahko v izjemnih okoliščinah podaljša za največ 30 delovnih dni. Organ v takem primeru prosilcu izda sklep, ki ga mora sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe.
Posebnost postopka po ZDIJZ je, da ne pozna ugodilne odločbe. Če zavezanec zahtevi prosilca v celoti ugodi, mu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. O tem napravi uradni zaznamek, pisne odločbe pa mu ni treba izdati. ZDIJZ v 2. odst. 22. čl. namreč določa, da organ izda pisno odločbo le, če zahtevo prosilca delno ali v celoti zavrne.
Kdaj lahko zavezanec zahtevo prosilca zavrne?
Dostop do informacije javnega značaja zavezanec zavrne, če se zahteva nanaša na katero od izjem, taksativno opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, in sicer, kadar gre za:
Kljub navedenim izjemam pa morajo zavezanci upoštevati tudi t.i. izjeme od izjem, določene v 2. in 3. odst. 6. člena ZDIJZ, ko morajo kljub obstoju ene ali več zgoraj zapisanih izjem vseeno omogočiti dostop do zahtevane informacije:
1.) če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih (t.i. absolutne izjeme):
2.) če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Zanimivo je, da ZDIJZ med primere, ko lahko organ zahtevo prosilca zavrne, ne uvršča varovanih avtorskih del. V tem primeru je omejen le način, na katerega se prosilec z zahtevano informacijo lahko seznani. 2. odstavek 25. čl. ZDIJZ tako določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, zavezanec prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. V primeru vpogleda je zavezanec dolžan omogočiti prosilcu omogočiti vpogled tako, da ima dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.
Zavezanci so prosilcem dolžni omogočiti brezplačen vpogled v zahtevane informacije, za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije pa lahko zaračunajo materialne stroške (niso pa jih dolžni).
1. odstavek 35. člena ZDIJZ ob tem določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena ZDIJZ. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05 in 119/07), ki v 19. členu določa okvirni cenik za materialne stroške posredovanja informacij. 20. člen uredbe obenem določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij, da se zaradi ekonomičnosti postopka materialnih stroškov do 10 evrov ne zaračunava, v primeru, ko bodo materialni stroški presegli 83,46 evra (z vključenim DDV), pa lahko zavezanci od prosilca zahtevajo vnaprejšnji polog. Zavezanec izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z navedeno uredbo.
Da lahko zavezanec prosilcu zaračuna stroške, pa mora izpolniti še nekatere zakonske pogoje:
Kot izhaja iz 27. člena ZDIJZ lahko prosilec vloži pritožbo Informacijskemu pooblaščencu, in sicer v naslednjih primerih:
ZDIJZ v povezavi z ZUP prosilcu priznava tudi pravico do pritožbe v primerih t.i. molka organa. Gre za primer, ko zavezanec o zahtevi prosilca ne odloči v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve oz. v roku 50 delovnih dni, če je zavezanec izdal sklep o podaljšanju roka v skladu s 1. odstavkom 24. čl. ZDIJZ.
V tem primeru Informacijski pooblaščenec zavezanca, na podlagi 1. odstavka 255. čl. ZUP, pozove, naj mu pojasni, zakaj o zahtevi ni pravočasno odločil. Če spozna, da so razlogi opravičeni, Informacijski pooblaščenec podaljša rok za odločitev za toliko časa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec. Če razlogi, zaradi katerih odločitev ni bila pravočasno sprejeta, niso opravičeni, zahteva Informacijski pooblaščenec, naj mu zavezanec pošlje dokumente zadeve in sam prevzame zadevo v odločanje.
Prosilec ima pravico do pritožbe tudi v primeru, ko je organ njegovo zahtevo z odločbo zavrnil ali s sklepom zavrgel. Pritožbo se vloži skladno s poukom o pravnem sredstvu v odločbi oziroma v 15 dneh od vročitve odločbe, in sicer pri organu, ki je izpodbijano odločbo izdal (torej pri zavezancu). Za pritožbo ni treba plačati upravne takse. Zavezanec bo po prejemu pritožbe preizkusil, ali je ta pravočasna, dovoljena in ali jo je vložila upravičena oseba, nato pa bo pritožbo prosilca z dokumenti zadeve, na podlagi 245. čl. ZUP, odstopil v reševanje Informacijskemu pooblaščencu.
Ta bo odločil po opravljenem ugotovitvenem postopku (pregledal bo zahtevane dokumente in po potrebi opravil pri organu ogled in camera, brez prisotnosti stranke). Na podlagi izvedenega postopka bo izdal odločbo, s katero bo odločil o pritožbi prosilca in njegovo pritožbo zavrnil ter potrdil izpodbijano odločbo, ali pa pritožbi ugodil in izpodbijano odločbo odpravil ter organu naložil posredovanje dokumentov. Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v skladu z določbami zakona o upravnem sporu, to pomeni, da se zoper njegovo odločbo lahko vloži tožbo na Upravno sodišče RS.
Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je stopila v veljavo 17. 4. 2014, širi krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava (za nove zavezance se uporablja skupen izraz poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava).
Prevladujoč vpliv je podan, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava lahko posamično ali skupaj:
Navedeno pomeni, da so kot novi zavezanci od 17. 4. 2014 dalje informacije dolžne posredovati tudi npr. gospodarske družbe, ki so v večinski lasti javnih zavodov (npr. gospodarska družba v 100-odstotni lasti javnega zavoda) ali katerih ustanovitelji so pravne osebe javnega prava (npr. zavod za šport, katerega eden od ustanoviteljev je javni zavod).
Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so dolžni omogočiti dostop do vseh informacij javnega značaja, ki so nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom, in še 5 let po prenehanju prevladujočega vpliva za informacije, ki so nastale v času prevladujočega vpliva. Od novih zavezancev je tako mogoče zahtevati informacije javnega značaja tudi za čas pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, po prenehanju prevladujočega vpliva pa bodo ti subjekti še 5 let zavezani k posredovanju informacij, ki so oz. bodo nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom.
Od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ne bo mogoče zahtevati vseh informacij, s katerimi razpolagajo, ampak je definicija informacije javnega značaja za te subjekte (v 4. a členu ZDIJZ-C) določena ožje, kot velja za »stare« zavezance. Informacija javnega značaja je izrecno definirana kot:
Izjemoma bo od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava mogoče zahtevati tudi druge informacije, ki so nastale na podlagi zgoraj navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezane, če bo za njihovo razkritje podan prevladujoč javni interes (2. odstavek 6. člena ZDIJZ). Ta se bo presojal v vsakem konkretnem primeru, ko bo podana zahteva za informacijo na tej podlagi.
Seveda pa vse informacije, ki jih bo mogoče zahtevati po 4. a členu ZDIJZ-C, ne bodo vedno prosto dostopne prosilcem in javnosti. Zavezanec bo v postopku lahko uveljavljal tudi, da gre za katero izmed izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. za poslovno skrivnost, varovane osebne podatke, varstvo notranjega delovanja, varstvo sodnega postopka, …).
ZDIJZ-C ob tem določa tudi t.i. absolutno javne informacije, pri katerih se zavezanci ne bodo mogli sklicevati na morebitne izjeme. Gre za naslednje informacije:
Ena izmed bistvenih novosti, ki jih uvaja novela ZDIJZ v 10. a členu, je centralizirano zbiranje informacij o plačilnih transakcijah zavezancev in njihovo posredovanje v svetovni splet. Organ, pristojen za javna plačila (Uprava RS za javna plačila), bo zbiral podatke o prometu in transakcijah že obstoječih zavezancev iz 1. člena ZDIJZ (tudi javnih zavodov) ter tistih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 odstotkov, in v svetovni splet posredoval naslednje podatke:
Predmetna določba se bo začela uporabljati šest mesecev od uveljavitve novele (torej od 17. 10. 2014 dalje).
Novost je tudi obvezna objava vseh sklenjenih pogodb iz postopkov javnega naročanja na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja. Določba 5. odstavka 10. a člena ZDIJZ-C se nanaša tako na že obstoječe zavezance kot na tiste subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so naročniki v postopkih javnega naročanja, koncedenti ali javni partnerji v javno-zasebnem partnerstvu. Pogodbe (če vsebujejo npr. osebne podatke, se jih objavi v obliki delnega dostopa) bodo objavljene v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, v strojno berljivem formatu. Način objave, možne formate in mesto objave določi minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Predmetna določba se bo začela uporabljati šest mesecev od uveljavitve novele (torej od 17. 10. 2014 dalje).
Pomembno spremembo prinaša tudi vzpostavitev spletnega registra zavezancev. Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) bo v roku šest mesecev od uveljavitve novele vzpostavila javni register vseh zavezancev. Vanj se vpiše:
Zavezanci bodo v register vpisani ali iz njega zbrisani neposredno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (sodnega in poslovnega registra, centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih uradnih evidenc) in podatkov, ki jih bodo dolžni posredovati ministrstva, organi lokalnih samoupravnih skupnosti in druge pravne osebe javnega prava, za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, katerih ustanovitelji so oz. ki so jim podelili javno pooblastilo ali ki izvajajo javno službo iz njihove pristojnosti.
Za pravno osebo, ki bo vpisana v register, se bo domnevalo, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. V postopku z zahtevo pa bo dostop do informacij lahko zavrnila, če bo izkazala, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po zakonu ali da so informacije nastale v času, ko ni bila pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zoper takšno odločitev bo dovoljena pritožba na Informacijskega pooblaščenca.
ZDIJZ po novem v 5. odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če ta, z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami, očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da je zahteva ali so zahteve šikanoznega značaja. Gre za omejitev pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bo v praksi prišla v poštev izjemno redko. Dokazno breme, da je prosilec »zlorabil« pravico, bo namreč imel organ zavezanca. Ta bo v postopku moral izkazati ne samo, da gre za zlorabo, ampak, da je ta zloraba očitna oziroma da gre za očitno šikanozno zahtevo. Novela ZDIJZ-C s predmetno določbo sledi praksi Informacijskega pooblaščenca in Upravnega sodišča RS, ki sta že pripoznala, da je pravico dostopa do informacij javnega značaja izjemoma mogoče omejiti iz razloga zlorabe pravice (sodba Upravnega sodišča RS št. III U 240/2014-15 z dne 7. 11. 2013 v povezavi z odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012).
5. a člen novele uvaja dodatne izjeme od prosto dostopnih informacij iz razloga varstva postopkov in oškodovancev v postopkih ter varstva tajnosti vira. Določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop po zakonu prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali drugem z zakonom določenem nadzornem postopku. Organ prosilcu zavrne dostop tudi v primeru, če se zahteva nanaša na podatek, za katerega zakon določa varovanje tajnosti vira (npr. varovanje prijaviteljev v inšpekcijskih postopkih, v postopkih pri policiji, v postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije, ...).
Ne glede na pravico do varstva osebnih podatkov bo organ, ki bo s temi podatki razpolagal (npr. policija, tožilstvo, sodišče …), lahko omogočil dostop do osebnih podatkov iz obtožnega akta v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se preganja po uradni dolžnosti, za člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika ali člana nadzornega organa pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pogoj je, da bo šlo za kazniva dejanja, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem del in nalog in da bo nastopil določen trenutek v fazi postopka (pravnomočnost sklepa o preiskavi oziroma pravnomočnost obtožnice, če preiskava oziroma vročitev obtožnega predloga obdolžencu ni bila uvedena).
Z novelo ZDIJZ-C se spreminja 34. člen zakona, ki ureja stroške posredovanja informacij. Črtana je določba, da je vpogled v zahtevano informacijo vedno brezplačen. Po novem bo vpogled v zahtevano informacijo brezplačen le, kadar ne bo terjal izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom zakona (prekrivanja varovanih, npr. osebnih podatkov).
Ob tem se bistveno spreminja ureditev, po kateri je Vlada RS predpisala okvirni stroškovnik (ta je bil določen z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja), na tej podlagi pa je vsak zavezan organ imel svoj stroškovnik za zaračunavanje materialnih stroškov, ki ga je moralo potrditi ministrstvo, pristojno za upravo. Po novem bo Vlada RS, po predhodnem mnenju Informacijskega pooblaščenca, predpisala enotna pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik, v skladu s katerimi bodo organi lahko zaračunavali materialne stroške. Zaračunavanje materialnih stroškov še vedno ne bo obvezno. Drugi odstavek 34. člena, ki določa, da organ prosilcu lahko zaračuna materialne stroške, namreč še vedno ostaja v veljavi.
Pravila za zaračunavanje materialnih stroškov in enotni stroškovnik mora Vlada RS sprejeti v roku petih mesecev od uveljavitve novele ZDIJZ-C. Do takrat se za zaračunavanje stroškov posredovanaj informacij uporablja do sedaj veljavne določbe 34. in 35. člena ZDIJZ.
Upoštevaje 27. a člen ZDIJZ bo za izvršbo po novem pristojen Informacijski pooblaščenec. Do sedaj veljavni ZDIJZ namreč izvršbe posebej ni urejal, zato so se, upoštevaje določbo 2. odstavka 15. člena ZDIJZ, uporabljale splošne določbe zakona, ki ureja upravni postopek (ZUP). Ta pa v prvem odstavku 289. člena pravi, da je za izvršbo pristojen organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Ker pa je v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavezanec organ prve stopnje, je to pomenilo, da bi ta moral voditi izvršbo zoper samega sebe. Zaradi teh okoliščin se izvršbe v praksi ni izvajalo, prosilcu pa na voljo ni bilo drugih pravnih sredstev, da doseže izpolnitev izvršljive odločbe. Upravno izvršbo po ZDIJZ se bo opravilo na predlog prosilca, na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zoper tega ni pritožbe.
V kategoriji ZAKONODAJA/ADMINISTRACIJA je na voljo aktualna zakonodaja.
V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE so na voljo vzorci:
{phocadownload view=category|id=10|target=s}