Ponovna uvedba izplačila redne delovne uspešnosti v letu 2020

Skladno s 4. členom Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (Uradni list RS, št. 75/19) javnim uslužbencem in funkcionarjem do 30. junija 2020 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. Navedeni ukrep torej velja do vključno 30. junija 2020, od 1. julija 2020 dalje pa se prične izplačevati redna delovna uspešnost v skladu z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS in določbami Kolektivne pogodbe za javni sektor - KPJS.

ZSPJS vsebuje določbe, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost v 22. in 22.a členu, KPJS v 27. do 34. členu, navodilo za izračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca pa je v prilogi 2 KPJS.

ZSPJS glede redne delovne uspešnosti določa naslednje: 

• skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2 % in ne več kot 5 % letnih sredstev za osnovne plače,
• skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno,
• skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor,
• del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se ta del plače izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate,
• del plače za redno delovno uspešnost lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta,
• del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.

Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s KPJS. Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.

KPJS natančneje ureja redno delovno uspešnost in določa naslednje:

• skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se za vsako naslednje leto določi z aneksom h KPJS najkasneje do 1. septembra, če skupen obseg sredstev do tega roka ni določen, se v tekočem letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu, pri čemer se mora obseg sredstev za redno delovno uspešnost v dogovorjenem odstotku zagotoviti pri vsakem posameznem uporabniku proračuna,
• v obseg sredstev se ne všteva obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo, ki ureja plače direktorjev,
• letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uporabnika proračuna mora biti izplačan v celoti, torej porabljen na letni ravni ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna, kar pa ne pomeni, da bodo ta sredstva tudi izplačana v letu, za katerega se obseg sredstev določi, saj se redna delovna uspešnost lahko izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno.

KPJS ureja tudi osnove za določitev obsega sredstev in za izplačilo redne delovne uspešnosti ter v zvezi s tem določa:

• proračunski uporabnik obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev iz pogodb o zaposlitvi, pri čemer se upoštevajo podatki o osnovnih plačah za posamezne mesece in na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja,
• če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto,
• najvišji možni letni znesek za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca znaša dve osnovni plači, upošteva pa se osnovna plača javnega uslužbenca iz pogodbe o zaposlitvi za mesec december preteklega leta, če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta,
• osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

POMEMBNO

Sredstva za redno delovno uspešnost je možno deliti na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. KPJS določa tudi postopek, in sicer določa, da se postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno, izvede pa se pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost na obrazcih, ki so prilogi KPJS.

Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

KPJS vsebuje  kriterije za določitev dela plače za delovno uspešnost in merila za vrednotenje teh kriterijev ter določa, da se del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev:

• znanje in strokovnost,
• kakovost in natančnost,
• odnos do dela in delovnih sredstev,
• obseg in učinkovitost dela in
• inovativnost.

V zvezi z merili za vrednotenje kriterijev in izračun višine dela plače za redno delovno uspešnost KPJS določa, da je vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti iz KPJS ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju. Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca, pri čemer pa se seveda upošteva tudi obseg sredstev, namenjen za plačilo redne delovne uspešnosti.

Nadpovprečni delovni rezultati javnega uslužbenca pri posameznem kriteriju se torej ovrednotijo z 1 točko. Glede na to, da KPJS določa 5 kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, lahko javni uslužbenec doseže skupno največ 5 točk. Pogoj za izplačilo redne delovne uspešnosti so torej nadpovprečni delovni rezultati, kar pomeni, da mora javni uslužbenec iz naslova ocenjevanja kriterijev doseči vsaj 1 točko.

ZSPJS in KPJS ne določata, kdo ocenjuje delovno uspešnost javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju. Odločitev, ali bo javne uslužbence ocenjeval predstojnik ali nadrejeni, je v pristojnosti delodajalca, smiselno pa je, da javne uslužbence ocenjuje neposredno nadrejeni, ki najbolje pozna delovne rezultate javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju.

POMEMBNO

KPJS vsebuje tudi navodilo za izračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca, in sicer v   prilogi 2.

Skladno s KPJS se vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

Javni uslužbenec lahko uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo.

Povzetek določanja obsega sredstev in izplačevanja dela plače za redno delovno uspešnost 

1. Določitev odstotka letnih sredstev za osnovne plače

ZSPJS v 22. členu določa, da skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2 % in ne več kot 5 % letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev se za vsako leto najkasneje do 1. septembra za javne uslužbence določi s KPJS.

POMEMBNO ZA LETO 2020

2. Določitev mase letnih sredstev za osnovne plače in izračun obsega sredstev za redno delovno uspešnost

Masa sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti se pri proračunskem uporabniku določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev iz pogodb o zaposlitvi za posamezne mesece. Če se  sredstva za redno delovno uspešnost delijo  na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.

Obseg sredstev se pri uporabniku proračuna določi tako, da se od seštevka osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v pogodbi o zaposlitvi, izračuna določen odstotek, v letu 2020 je to 2 % za obdobje od 1. julija do konca leta. Za določitev obsega sredstev se upošteva vrednost plačnega razreda iz plačne lestvice, v katerega je uvrščen javni uslužbenec. V primeru, da javni uslužbenec še ne prejema plače za plačni razred, v katerega je uvrščen (na primer zaradi zamika izplačila napredovanj), se pri določitvi obsega sredstev upošteva vrednost plačnega razreda, za katerega javni uslužbenec prejema plačo.

Uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja, na primer:

• v primeru trimesečnega obdobja ocenjevanja se obseg sredstev določi za obdobje treh mesecev, ki so zajeti v ocenjevanje delovne uspešnosti,
• v primeru mesečnega ocenjevanja se obseg sredstev določi na mesečni ravni.

Pri določitvi obsega sredstev se upoštevajo tudi osnovne plače javnih uslužbencev, ki so odsotni (na primer zaradi starševskega dopusta, bolezni, koriščenja letnega dopusta). Če odsotnega javnega uslužbenca nadomešča novozaposleni javni uslužbenec, potem se pri določitvi obsega sredstev upošteva osnovna plača javnega uslužbenca, ki se zaposli namesto odsotnega javnega uslužbenca, ne pa tudi osnovna plača odsotnega javnega uslužbenca.

Posebni primeri:

• če javni uslužbenec dela krajši delovni čas, se upošteva osnovna plača, določena v pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas (torej za obseg ur, za katere je sklenil pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom),
• če javni uslužbenec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, se za določitev obsega sredstev upošteva osnovna plača, kot če bi delal polni delovni čas.
• če javni uslužbenec prejema minimalno plačo, se za določitev obsega sredstev upošteva osnovna plača, ki jo imajo določeno v pogodbi o zaposlitvi (brez izplačila razlike do minimalne plače),
• če javni uslužbenec dela na dveh delovnih mestih, se za določitev mase letnih sredstev upošteva njegova osnovna plača za vsako delovno mesto posebej, pri tem pa se upošteva delež zaposlitve javnega uslužbenca na posameznem delovnem mestu,
• če javni uslužbenec med ocenjevalnim obdobjem sklene pogodbo o zaposlitvi pri drugem proračunskem uporabniku, se masa njegovih osnovnih plač upošteva sorazmerno glede na čas trajanja zaposlitve pri posameznem proračunskem uporabniku (po dnevih). Enako velja v primeru, ko se masa sredstev za osnovne plače ugotavlja na ravni organizacijske enote in javni uslužbenec zasede delovno mesto v drugi organizacijski enoti pri istem proračunskem uporabniku, torej se masa osnovnih plač upošteva sorazmerno glede na čas, prebit v posamezni organizacijski enoti,
• za javne uslužbence, napotene na delo v tujino, se pri določanju obsega sredstev upoštevajo njihove osnovne plače za delo v Sloveniji.

3. Ločeno oblikovanje in izkazovanje skupnega obsega sredstev za redno delovno uspešnost za ravnatelje, direktorje in tajnike ter nekatere javne uslužbence

V skladu z ZSPJS in KPJS se skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov oblikuje in izkazuje ločeno in se torej ta sredstva ne vštevajo v skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za javne uslužbence. Prav tako se ločeno oblikuje obseg sredstev za delovno uspešnost za javne uslužbence na delu v tujini in za javne uslužbence na projektih.

To pomeni, da se obseg sredstev za redno delovno uspešnost oblikuje ločeno, in sicer:

• posebej za javne uslužbence, ki sodijo v plačne skupine od C do K in za katere se obseg sredstev določi tako, da se izračuna 2 % letnih sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev na delovnih mestih v plačnih skupinah od C do K,  
• posebej za ravnatelje, direktorje in tajnike (plačna skupina B), za katere se obseg sredstev določi tako, da se izračuna 2 % letnih sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev plačne skupine,
• posebej za javne uslužbence, napotene na delo v tujino, se letni obseg sredstev za redno delovno uspešnost pri vsakem proračunskem uporabniku izračunava posebej (šesti odstavek 21. člena Uredbe PJUDT). Za te javne uslužbence se obseg sredstev določi tako, da ta zajema 2 % njihovih letnih sredstev za osnovne plače za delo v Sloveniji, in
• posebej za javne uslužbence, ki so zaposleni na projektih, za katere se obseg sredstev za redno delovno uspešnost prav tako izračunava ločeno, tako da ta zajema 2 % njihovih letnih sredstev za osnovne plače.

4. Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti

Skladno z 29. členom KPJS se delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti izvede:

• na ravni uporabnika proračuna oziroma
• na ravni organizacijske enote.

Glede na navedeno se predstojnik lahko odloči, da se obseg sredstev za redno delovno uspešnost in delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti izvede na ravni proračunskega uporabnika ali na ravni organizacijske enote. Odvisno od odločitve glede delitve sredstev za delovno uspešnost se oblikuje tudi obseg sredstev za ta namen, torej na ravni uporabnika proračuna ali na ravni organizacijske enote.

5. Določitev najvišjega možnega izplačila redne delovne uspešnosti javnemu uslužbencu

ZSPJS v 22.a členu določa, da lahko redna delovna uspešnost letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva osnovna plača javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta.

Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del možnega zneska redne delovne uspešnosti na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.

POMEMBNO ZA LETO 2020

V zvezi z določanjem najvišjega možnega zneska izplačila redne delovne uspešnosti je treba upoštevati še nekaj pravil:

• tudi pri spremembi organizacijske enote pri istem proračunskem uporabniku lahko javni uslužbenec na letni ravni prejme največ dve osnovni plači za mesec december preteklega leta,
• sorazmernost pri določitvi najvišjega možnega izplačila redne delovne uspešnosti javnemu uslužbencu se upošteva tako v primeru sklenitve delovnega razmerja v javnem sektorju v tekočem letu, kot tudi v primeru prehoda k drugemu proračunskemu uporabniku v tekočem letu, pri čemer javnemu uslužbencu morebitnega prejetega višjega zneska pri prejšnjem proračunskem uporabniku, kot bi znašal sorazmerni znesek izplačila redne delovne uspešnosti glede na čas trajanja zaposlitve oziroma celo dvakratnik osnovne plače, ne vrača, saj izplačilo redne delovne uspešnosti ni bilo neupravičeno,
• če se javni uslužbenec prvič zaposli po 1. 1. v tekočem letu, se za določitev dvakratnika osnovne plače upošteva plača, ki bi mu pripadala za mesec december preteklega leta, torej plača, ki bi mu pripadala v primeru, da bi se zaposlil v mesecu decembru preteklega leta na istem delovnem mestu. Na enak način se dvakratnik osnovne plače določi tudi v primeru premestitve ali zaposlitve na drugem delovnem mestu med letom (upošteva se sorazmerni del časa za vsako delovno mesto in osnovna plača tega delovnega mesta).

6. Osnova za obračun redne delovne uspešnosti

Skladno s tretjim odstavkom 28. člena KPJS je osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju (upošteva se redno delo – šifra A010 po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju).

7. Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev

ZSPJS določa, da se del plače za delovno uspešnost izplačuje najmanj dvakrat letno, skladno s 30. členom KPJS se postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.

Odločitev, kako pogosto se bo izvajal postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, sprejme delodajalec, ki mora javne uslužbence obvestiti o obdobju ocenjevanja pred začetkom ocenjevanja redne delovne uspešnosti. Delodajalec lahko obdobje ocenjevanja tudi spremeni, smiselno pa je, da ocenjevalnega obdobja ne spreminja med koledarskim letom.

8. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca za določitev dela plače za redno delovno uspešnost

Skladno s tretjim odstavkom 30. člena KPJS javni uslužbenec pri izplačilu januarske plače, torej v mesecu februarju, prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

9. Objava seštevka točk posameznega javnega uslužbenca

Vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote (33. člen KPJS), pri čemer se objavijo ime in priimek javnega uslužbenca in število doseženih točk v posameznem ocenjevalnem obdobju (od 1 do 5 točk).

10. Določitev in izplačilo redne delovne uspešnosti ravnateljem, direktorjem in tajnikom (javnim uslužbencem plačne skupine B)

Obseg sredstev za redno delovno uspešnost se oblikuje posebej za ravnatelje, direktorje in tajnike, pri tem pa je treba razen določb ZSPJS upoštevati tudi 7. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), pri čemer se kot delovna mesta direktorjev štejejo tudi delovna mesta:

• rektorjev,
• dekanov,
• predsednikov, ki niso funkcionarji,
• direktorjev vladnih služb,
• generalnih direktorjev in direktorjev organov v sestavi,
• načelnika Generalštaba Slovenske vojske,
• generalnih direktorjev direktoratov,
• glavnih inšpektorjev,
• generalnih sekretarjev oziroma sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji,
• načelnikov upravnih enot,
• direktorjev oziroma tajnikov občinskih uprav in
• strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij.

Upoštevaje določbo četrtega odstavka 1. člena uredbe se uredba uporablja tudi za vršilce dolžnosti direktorjev, namestnike in pomočnike direktorjev, kar pomeni, da se vsa pravila, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost direktorjev, uporabljajo tudi za vršilce dolžnosti direktorjev, namestnike in pomočnike direktorjev.

Določitev redne delovne uspešnosti direktorjev

Pri določanju višine dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov je treba upoštevati:

• višino dela plače za redno delovno uspešnost direktorjev določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister,
• organ, pristojen za imenovanje direktorja, mora pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje ustanovitelja. V primeru oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost in se te ne financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, mora biti podano tudi soglasje pristojnega ministra. V primeru oseb javnega prava, katerih direktorje imenuje pristojni minister, minister v imenu ustanovitelja izda sklep o dodelitvi dela plače za delovno uspešnost in soglasje vlade ni potrebno. Soglasje ustanovitelja ni potrebno tudi v primeru, ko je organ pristojen za imenovanje direktorja obenem tudi organ, ki izvaja ustanoviteljske pravice,
• ustanovitelj oziroma pristojni minister izda soglasje za izplačilo dela plače za delovno uspešnost najpozneje v 30 dneh po prejemu vloge za izdajo soglasja. Če ustanovitelj oziroma pristojni minister soglasja v 30 dneh od prejema popolne vloge ne izda oziroma njegove izdaje ne zavrne, se šteje, da je soglasje dano.

Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati poslovno poročilo in utemeljitev izplačila dela plače za delovno uspešnost na podlagi meril, določenih s pravilnikom ministra, pristojnega za posamezno področje javnega sektorja.

Obseg sredstev za redno delovno uspešnost za direktorje

V skladu z drugim odstavkom 7. člena Uredbe pripada direktorjem redna delovna uspešnost v okviru obsega sredstev, ki so za ta namen zagotovljena v skladu s KPJS. Redna delovna uspešnost se jim lahko določi v višjem obsegu, kot so za ta namen zagotovljena sredstva v skladu s KPJS, pod pogojem, da višji obseg ne posega v obseg sredstev za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev, in pod pogojem, da so sredstva za ta namen zagotovljena.

Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost direktorjev nad obsegom, zagotovljenim skladno s KPJS:

• za direktorje v državni upravi določi vlada,
• za uprave lokalnih skupnosti določi občinski svet,
• za uprave pravosodnih organov določi vlada na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem predlogu predstojnika pravosodnega organa.

Tudi za direktorje se v letu 2020 obseg sredstev za redno delovno uspešnost določa upoštevaje odstotek, kot je bil s KPJS določen za leto 2008, torej v višini 2 % letnih sredstev za osnovne plače, pri čemer je prav tako treba  upoštevati dejstvo, da se redna delovna uspešnost v letu 2020 prične izplačevati s 1. 7. 2020. Obseg sredstev za redno delovno uspešnost direktorjev se zato za leto 2020 določi v višini 2 % sredstev za osnovne plače v obdobju od julija 2020 do decembra 2020.

Če pride med ocenjevalnim obdobjem do prenehanja mandata direktorja in se ob nastopu novega mandata direktorja, upoštevaje 5. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), spremeni plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto direktorja, se za določitev obsega sredstev za redno delovno uspešnost direktorja osnovna plača direktorja upošteva sorazmerno glede na čas trajanja posameznega mandata direktorja v ocenjevalnem obdobju.

Najvišje možno izplačilo redne delovne uspešnosti direktorja

Za določitev najvišjega možnega izplačila redne delovne uspešnosti direktorjev za leto 2020 se bo  upoštevala njihova osnovna plača za mesec december 2019, pri čemer lahko tudi direktorji, prejmejo le sorazmerni del dvakratnika osnovne plače, ob upoštevanju obsega sredstev za redno delovno uspešnost direktorjev pri posameznem proračunskem uporabniku. Direktorjem, ki bodo mandat nastopili po 1. 7. 2020, pa se sorazmerni del dvakratnika osnovne plače določi upoštevaje datum nastopa mandata.

Izplačilo redne delovne uspešnosti direktorjev

V prvem odstavku 7. člena Uredba določa, da se direktorjem del plače za redno delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu. 

Direktorjem v državni upravi, drugih državnih organih, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti se redna delovna uspešnost izplačuje v rokih, ki veljajo za ostale javne uslužbence, razen načelnikom upravnih enot, ki se jim delovna uspešnost izplačuje enkrat letno do konca julija.

POMEMBNO