Zadnja sprememba ZOFVI namreč na novo opredeljuje namen porabe sredstev šolskega sklada, s čimer pa se spreminja tudi davčna obravnava takšnih izplačil.

Namen porabe sredstev šolskega sklada (zadnja sprememba 135. člena ZOFVI)

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da šola ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, kot je nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno, pri čemer je dodano, da se sredstva iz šolskega sklada lahko namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnostih iz prejšnjega stavka so lahko tisti otroci, učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice ali pravica do znižanja plačila za programe vrtcev do največ tretjega dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Če sredstva, namenjena iz šolskega sklada, ne zadoščajo za kritje udeležbe vseh možnih upravičencev, upravni odbor šolskega sklada sredstva dodeli vsem upravičencem v enakem deležu. Izjemoma upravni odbor sredstva dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine, ki niso bile predmet odločanja o pravici do subvencije za malico, to opravičujejo. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.

Pridobivanje sredstev šolskega sklada

Še vedno velja, da sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Sredstva sklada pridobiva zavod na organiziran in transparenten način, in sicer:

• s prostovoljnim članstvom,
• s prostovoljnim donatorstvom,
• iz prostovoljnih zapuščin in
• iz drugih virov.

Pri tem pa je na novo določeno, da je ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Šolski sklad oziroma sklad vrtca je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu, pristojnem za finance, enkrat letno zagotovi podatke o skladih, potrebne za namen priprave seznama upravičencev do donacij.

Prav tako še vedno velja, da sklad (šolski sklad oziroma sklad vrtca) upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole.

Obvezen sprejem Pravil šolskega sklada

Zadnje spremembe 4. odstavka 135. člena ZOFVI prinašajo tudi obvezen sprejem Pravil šolskega sklada, ki jih sprejme Upravni odbor sklada, v katerem zavod (šola oziroma vrtec) samostojno določa izvedbena vprašanja sklada.

S pravili se tako določi:

• oblikovanje programa sklada,
• način zbiranja sredstev,
• merila oziroma kriterije za porabo sredstev,
• postopek za odločanje o porabi sredstev,
• zastopanje sklada,
• način notranjega nadzora porabe sredstev ipd.

Pri tem je treba opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene kot jih določajo zadnje spremembe prvega odstavka 135. člena ZOFVI.

Naj spomnimo, da Pravil ne sprejme ravnatelj oziroma Svet zavoda (kot ostale interne akte zavoda), temveč Upravni odbor sklada.

Če ima zavod že sprejeta Pravila šolskega sklada (sklada vrtca), bo potrebna posodobitev pravil, saj je sprememba zakona prinesla spremembe tako pri namenu, kot tudi kriterijih in merilih za razdelitev finančnih sredstev sklada.