V Uradnem listu RS št. 88/21 je bil objavljen Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021.

Na podlagi dogovora so bili sklenjeni in v Uradnem listu RS, št. 88/21, objavljeni naslednji aneksi:

• Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Aneksi urejajo povračila stroškov in druge prejemke, izplačilni dan in določajo regres za letni dopust za leto 2021.

Vsi aneksi začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 4. junija 2021, uporabljajo pa se za obračun stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz teh aneksov za mesec junij 2021, kar pomeni izplačilo v mesecu juliju 2021.

Vsi aneksi v enakem besedilu urejajo tudi usklajevanje zneskov povračil stroškov in drugih prejemkov in določajo:

- znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambnih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS,

- zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči se uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Uskladitev zneskov se izvede januarja za tekoče koledarsko leto.

POMEMBNO:

Pri vseh aneksih je treba upoštevati tudi določbe, ki z dnem uveljavitve razveljavljajo določbe prejšnjih aneksov, in sicer:

• z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS prenehata veljati določbi 36. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS in 2. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/94) glede izplačilnega dne,
• v vseh kolektivnih pogodbah prenehajo veljati določbe aneksov, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 40/12 glede regresa za prehrano, povračil stroškov prevoza na delo in z dela, določitve višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na kraj, izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, dnevnic za službeno potovanje v državi, kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v državi, usklajevanj višin zneskov,
• v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS (Uradni list RS, št. 40/12) preneha veljati tudi določba glede terenskega dodatka,
• prenehajo veljati določbe aneksov h kolektivnim pogodbam (Uradni list RS, št. 80/18) glede jubilejnih nagrad in
• prenehajo veljati aneksi, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 160/20.

Opozoriti pa je treba, da aneksi iz Uradnega lista RS, št. 46/13, glede višjih jubilejnih nagrad in višjih solidarnostnih pomoči ter višjega kriterija za pravico do solidarnostne pomoči (da osnovna plača ne presega višine 130 odstotkov minimalne plače za javne uslužbence, člane reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali aneks v letu 2013, niso pa podpisali tega novega aneksa) še vedno veljajo.

Izplačilni dan

Dogovor v 10. točki določa zamik izplačila plače, in sicer določa, da se:

• dan izplačila plače pri proračunskih uporabnikih, ki imajo izplačilni dan v kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklicev določen pred 10. dnem v mesecu za pretekli mesec, ter pri proračunskih uporabnikih, ki sedaj v kolektivni pogodbi nimajo določenega izplačilnega dneva plače, zamakne na najpozneje 10. dan v mesecu,
• pri proračunskih uporabnikih, ki za obračun in izplačilo plač uporabljajo MFeRAC (to je sistem za obračun plač Ministrstva za finance, ki ga uporabljajo državni organi), se izplačilni dan zamakne na najpozneje 10. delovni dan, vendar ne pozneje kot na 15. koledarski dan v mesecu.

Vsebinsko enako ureja izplačilni dan tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Glede na to, da so bili izplačilni dnevi že sedaj različno urejeni v javnem sektorju, je torej nova ureditev razen v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji določena še v dveh aneksih:

• Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji določa izplačilni dan do 10. dne v mesecu za pretekli mesec,
• Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji določa izplačilni dan najpozneje 10. dan v mesecu.

Sprememba izplačilnega dne, ki je določena v navedenih treh aneksih, se prvič uporabi pri izplačilu plače za mesec maj 2021 v mesecu juniju 2021.

V kolektivnih pogodbah, ki imajo določen dan izplačila plače do 10. ali do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Sloveniji in Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi), izplačilni dan ostaja nespremenjen.

Regres za letni dopust za leto 2021

Regres za letni dopust za leto 2021 znaša za javne uslužbence 1.050,00 evra in se izplača 4. junija 2021.

Upoštevati je treba, da kolektivne pogodbe ne veljajo za funkcionarje, zato zanje znaša regres za letni dopust 1.024, 24 evra.

Povračila stroškov in drugi prejemki

Regres za prehrano med delom

Aneksi določajo novo višino regresa za prehrano med delom, in sicer znaša regres za prehrano kot povračilo stroškov prehrane med delom že za mesec junij 2021 (izplačilo v mesecu juliju 2021) 4,30 evra, javnemu uslužbencu pa pripada za dan prisotnosti na delu.

V zvezi z opredelitvijo dneva prisotnosti na delu je v aneksih sprememba, in sicer se kot dan prisotnosti na delu šteje, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno (če je na primer dnevni delovni čas 8 ur, potem mora javni uslužbenec delati najmanj 4 ure, da mu pripada regres za prehrano).

Ureditev glede neenakomerne razporeditve delovnega časa ostaja nespremenjena. Če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

Pri delu preko polnega delovnega časa pa je določba zapisano bolj jasno. Aneks določa:

• če javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa in je delo preko polnega delovnega časa možno šteti kot dan prisotnosti, da je delal najmanj polovico delovnega časa (na primer najmanj 4 ure na dan), mu pripada regres za prehrano v višini 4,30 evra,
• če pa javni uslužbenec delo preko polnega delovnega časa opravi v istem dnevu po opravljeni redni delovni obveznosti, mu pripada dodaten regres za prehrano, ki se določi tako, da se število opravljenih nadur, opravljenih na te dneve v posameznem mesecu, deli z osem in mu za vsakih tako izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek regresa.

Določba glede zagotovljene brezplačne prehrane ostaja nespremenjena in določa, da ima v primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane. Koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska regresa za prehrano.

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra.

Novost je, da se kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnem uslužbencu za najkrajšo varno pot prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Pri obračunu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu se upošteva število prihodov na delo in odhodov z dela.

Glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela torej velja:

• povračilo stroškov pripada javnemu uslužbencu, če znaša razdalja od bivališča do delovnega mesta po varni poti več kot 2 kilometra (razdalja ni spremenjena),
• razdalja se ugotavlja na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«,
• kraj, iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, je naslov v kraju stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu,
• povračilo stroškov se izplačuje kot kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje,
• znesek izplačila ne sme biti nižji od 30 evrov za prisotnost na delu ves mesec,
• javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet,
• za obračun kilometrine se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišjo ceno bencina, ki jo ministrstvo, pristojno za javno upravo, objavi na svoji spletni strani; to ceno se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Pri ugotavljanju razdalje je treba upoštevati:

• pri ugotavljanju, ali javnemu uslužbencu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, se upoštevajo pešpoti,
• pri ugotavljanju razdalje za povračilo kilometrine se upošteva varna pot, to je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani javnega uslužbenca. Pri izračunu se ne upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, ali če javni uslužbenec to sam zahteva. Če ima javni uslužbenec možnost prevoza po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje »Google Zemljevidi« označi prevoz po avtocesti (brez »Izogni se avtoceste«). Upošteva se najkrajša, varna pot, če najkrajša pot ni varna, se upošteva tudi daljša pot, ki je varna.

Mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več, kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju. Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi dela zunaj redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrne stroške prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela z minimalno plačo.

Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz, oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

Če javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji prizna kilometrino v višini 10% cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.

Če ima javni uslužbenec v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od naslova v kraju službenega stanovanja. Če javni uslužbenec zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od naslova dodeljenega službenega stanovanja oziroma naslova, s katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji naslovu opravljanja dela. Za zavrnitev službenega stanovanja se ne šteje zavrnitev stanovanja, ki ga je delodajalec dodelil javnemu uslužbencu na podlagi njegove vloge ali prijave na razpis za dodelitev stanovanja, razen če je bil javni uslužbenec predhodno seznanjen s konkretnim stanovanjem, za katerega se prijavlja na razpis in ki mu je dodeljeno, ter je bil seznanjen s posledicami odklonitve dodeljenega stanovanja. Javnemu uslužbencu, ki je zavrnil dodelitev službenega stanovanja, se obračunavajo in povrnejo stroški prevoza od dodeljenega službenega stanovanja, dokler je to stanovanje primerno glede na določbe zakona, ki ureja stanovanjsko področje, in bi ga glede na osebne okoliščine (npr. zdravstveno stanje, invalidnost, število družinskih članov) ali objektivne okoliščine (npr. stanje stanovanja, njegova uporabnost) dejansko lahko uporabljal.

Javni uslužbenec poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:

1. naslov stalnega bivališča,
2. naslov začasnega bivališča,
3. kraj (naslov), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo,
4. razdalja od stalnega bivališča do delovnega mesta (v km),
5. razdalja od začasnega bivališča do delovnega mesta (v km),
6. razdalja od kraja (naslov), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v km),
7. uveljavljanje imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet: DA NE (označiti); v primeru DA – dokazilo o nakupu.

Vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke izjave mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca, pri čemer je javni uslužbenec dolžan sporočiti resnične podatke, delodajalec pa odgovoren za pravilen obračun in izplačilo stroškov prevoza na delo in z dela.

Povračilo stroškov na službenem potovanju v državi - dnevnica za službeno potovanje v državi

V zvezi s stroški službenega potovanja v državi aneksi drugače urejajo dnevnice za službena potovanja v Republiki Sloveniji in ponovno uvaja tri vrste dnevnic kot povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju v Republiki Sloveniji, in sicer:

- nad 12 ur, v višini 21,39 eurov,

- nad 8 do vključno 12 ur, v višini 10,68 eurov,

- od 6 do vključno 8 ur, v višini 5,16 evra.

Aneks določa tudi, da se dnevnica za službeno potovanje v državi nad 12 ur določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Ne glede na prejšnji stavek javnemu uslužbencu pripada dnevnica tudi, kadar se službeno potovanje začne v prvem dnevu in se brez prekinitve konča v naslednjem dnevu ter traja skupaj več kot 12 ur, vendar v nobenem od obeh dni ne traja več kot 12 ur.

Nespremenjena ostaja ureditev za primere, ko ima javni uslužbenec na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator. V tem primeru nima pravice do dnevnice. V primeru, da ima javni uslužbenec na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice. Navedeno je treba upoštevati glede na trajanje službene poti.

Prav tako ostaja nespremenjena določba, da se dnevnica in regres za prehrano izključujeta.

Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi

Bistvena sprememba pri uporabi lastnega avtomobila v službene namene je višina kilometrine. Določena je samo ena višina kilometrine, ki znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.

Uporaba lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem ali na podlagi potnega naloga, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela. Če je javnemu uslužbencu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za uporabo lastnega avtomobila v obliki kilometrine na podlagi dogovora ali potnega naloga.

Za obračun kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišja cena bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Ta cena se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Jubilejne nagrade

V zvezi z jubilejnimi nagradami je novost ta, da se kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe. To delovno dobo bo treba upoštevati pri preverjanju pogojev za izplačilo jubilejne nagrade od meseca junija 2021 dalje, kar pomeni, da bo treba ugotoviti, ali je bil javni uslužbenec zaposlen pri koncesionarju, ki opravlja dejavnost v mreži javne službe.

Sicer pa ureditev jubilejnih nagrad ostaja nespremenjena, javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada v višini:

• za 10 let delovne dobe 288,76 eura,
• za 20 let delovne dobe 433,13 eura,
• za 30 let delovne dobe 577,51 eura,
• za 40 let delovne dobe 577,51 eura.

Jubilejna nagrada se izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Delovna doba, ki jo mora javni uslužbenec izpolniti, je delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju, pri čemer se, kot je že navedeno, v to delovno dobo všteva tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Opredelitev delodajalcev v javnem sektorju ostaja nespremenjena, torej se kot delodajalec v javnem sektorju se za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za pridobitev pravice do jubilejne nagrade šteje:

1.delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;

2.delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:

• v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991,
• v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno 12. 7. 2002,
• v državi članici EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU in
• v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca na delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec;

3.institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU.

Kot delovna doba pri delodajalcih v javnem sektorju se šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.

Aneksi tudi določajo, da ureditev glede izplačila 20 odstotkov višje jubilejne nagrade javnim uslužbencem, članom reprezentativnega sindikata, ki je podpisal aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti (Uradni list RS, št. 46/13), ostaja v veljavi. V veljavi ostaja tudi določba aneksov h kolektivnim pogodbam, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.

Solidarnostna pomoč

V zvezi z izplačilom solidarnostne pomoči aneksi določajo, da javnemu uslužbencu, članu reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklica (Uradni list RS, št. 88/21), pripada višja solidarnostna pomoč, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ki je razlog za izplačilo solidarnostne pomoči, določen v 4. točki 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma v posameznih kolektivnih pogodbah, ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve glede višine osnovne plače ne veljajo.

Navedena določba torej pomeni, da javni uslužbenec, član reprezentativnega sindikata, ki je podpisal aneks (Uradni list RS, št. 88/21), ob izpolnitvi pogojev iz posamezne kolektivne pogodbe (smrt delavca ali ožjega družinskega člana, težja invalidnost, daljša bolezen), prejme 20 odstotkov višjo solidarnostno pomoč, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 140 odstotkov minimalne plače. Glede na trenutno vrednost plačnih razredov to pomeni, da lahko solidarnostno pomoč ob izpolnjevanju pogojev prejmejo javni uslužbenci, ki so uvrščeni do vključno 31. plačnega razreda.

Opozoriti je treba tudi, da javnim uslužbencem, članom reprezentativnega sindikata, ki ni podpisal tega aneksa, je pa podpisnik aneksa iz leta 2013 (Uradni list RS, št. 46/13), prav tako pripada 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč, vendar pa kriterij glede višine osnovne plače ostaja nespremenjen, torej, da osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 130 odstotkov minimalne plače.

Terenski dodatek

Višina terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur. Glede na to, da aneksi določajo, da znaša dnevnica za službeno potovanje nad 12 ur 21,39 evra, znaša terenski dodatek 21 odstotkov te dnevnice, to je 4,49 evra na dan.

Sicer pa je v skladu z veljavno ureditvijo javni uslužbenec upravičen do terenskega dodatka, če je napoten na delo izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja, kjer v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo, in sta mu tam zagotovljena brezplačna prehrana in prenočišče.

Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

Nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse

Aneksi določajo tudi mesečno nagrado za obvezno prakso za dijake in študente, pri čemer dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse pripada nagrada, ki je določena v mesečnem znesku, in sicer za:

• dijake znaša mesečna nagrada 86,00 evrov,
• študente znaša mesečna nagrada 172,00 evrov.

Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se od uveljavitve aneksov naprej upoštevajo višine nagrad za obvezno prakso dijakom in študentom, kot jih določajo aneksi, in ne več določbe ZUJF.

Prav tako je treba opozoriti, da ti aneksi ne urejajo morebitnih izplačil regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela dijakom in študentom na obvezni praksi. Podlago za izplačilo regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela dijakom in študentom na praksi je treba preveriti v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev.