V Uradnem listu RS, št. 158/2020 je bil dne 2. 11. 2020 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK-C), ki med ostalim prinaša novosti tudi na področju omejitev in dolžnosti javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.

ZIntPK-C uvaja poenotenje na področju daril na način, da se področje prepovedi prejemanja daril ureja na enem mestu enotno za funkcionarje kot tudi za javne uslužbence. Do sedaj je bilo to področje za javne uslužbence urejeno v Zakonu o javnih uslužbencih, z novo ureditvijo pa preneha veljati tudi uredba, izdan pa bo nov pravilnik, ki bo urejal navedeno vsebino.

Navedeno torej pomeni, da bodo z dnem uveljavitve ZIntPK-C, torej 17. 11. 2020, prenehale veljati določbe:

• 11. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) in
• Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/03 in 56/15).

Z dnem uveljavitve ZIntPK-C se bo prenehala uporabljati 8. točka drugega odstavka 123. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF).

Vsebina 30. člena ZIntPK, ki ureja prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju, je torej naslednja:

• uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem. Daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javne službe ali v zvezi s položajem uradne osebe ne smejo sprejemati tudi družinski člani uradne osebe. Uradne osebe so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci, zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja;
• uradna oseba ali njen družinski član pa lahko ne glede na prepoved sprejemanja daril v imenu organa, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last njenega delodajalca. Kot protokolarna se štejejo darila, ki jih dajo tuje ali domače pravne ali fizične osebe ob službenih dogodkih;
• uradna oseba lahko ne glede na prepovedi in omejitve iz prejšnjih dveh alinej sprejme darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.

V drugih primerih je uradna oseba dolžna darovalca opozoriti na prepoved sprejemanja daril in zavrniti ponujeno darilo, enako je dolžan zavrniti darilo tudi družinski član uradne osebe. Če darovalec pri darilu vztraja, je uradna oseba oziroma njen družinski član darilo dolžna izročiti delodajalcu uradne osebe.

Zakon pa izrecno določa, da uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti darila:

• če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje;
• če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
• če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni boni in drage kovine;
• če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

V skladu z zakonom mora subjekt javnega sektorja voditi seznam prejetih daril, ki vsebuje podatke o:

• vrsti in ocenjeni vrednosti darila,
• darovalcu in
• drugih okoliščinah izročitve darila.

V seznam daril se vpisujejo podatki o darilih, katerih vrednost presega 50 evrov. Subjekt javnega sektorja je seznam daril za uradne osebe, njihove družinske člane in protokolarnih daril dolžan posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije do 31. marca za preteklo leto prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.