Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122, Uradni list RS, št. 174/20) določa izvrševanje proračunov Republike Slovenije na vsebinsko enak način kot pretekla leta, zato je smiselno opozoriti le na nekatere določbe, ki posegajo na področje plač oziroma razpolaganje s sredstvi za plače.

V 6. členu ZIPRS2122 ureja obveznost zagotavljanja sredstev za stroške dela in določa, da mora neposredni uporabnik najpozneje do 31. januarja 2021 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti zadosten obseg pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.

ZIPRS2122 vsebuje tudi 7. poglavje z naslovom: RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV, v katerem ureja naslednje vsebine:

Razpolaganje s sredstvi za plače (57. člen):

Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.

Priprava finančnih načrtov uporabnikov proračuna (58. člen)

Predlagatelji finančnih načrtov proračuna morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ZIPRS2122 določa drugače.

Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države – minister - ali občine – župan - mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov v 15 dneh po objavi ZIPRS2122 v Uradnem listu Republike Slovenije.ZIPRS2122 je bil objavljen 27. 11. 2020, kar pomeni, da morajo biti izhodišča posredovana do 12. decembbra2020. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom.

Če se spremeni obseg sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna, mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine v 15 dneh od spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.

Predstojnik neposrednega uporabnika državnega proračuna mora pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika.

Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti v skladu z izhodišči, ki jih posreduje pristojni minister oziroma župan skladno z določbami ZIPRS2122. Posredni uporabniki državnega proračuna morajo posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najpozneje v 45 dneh po prejemu izhodišč. Posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, morajo posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč.

Posredni uporabniki občinskih proračunov morajo posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najpozneje v 45 dneh po prejemu izhodišč.

Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki državnega proračuna, lahko v svojem finančnem načrtu med letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve« do višine 2 odstotkov obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.

Finančni načrt posrednega uporabnika proračuna sprejeme vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana. Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje to zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z ZIPRS2122, se po poteku 60-dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.

Če posredni uporabniki ne posredujejo finančnega načrta in programa dela v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu finančnemu načrtu in programu dela, v 45 dneh po prejemu izhodišč skladno z ZIPRS2122, se posrednemu uporabniku proračuna zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.

Ne glede na določbe 58. člena ZIPRS2122 neposredni uporabnik državnega proračuna tistim posrednim uporabnikom proračuna občin s področja izobraževanja, ki se pretežno financirajo iz državnega proračuna, izda le soglasje k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.

Politika zaposlovanja (60. člen)

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni uporabniki proračuna pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:

1. državni proračun;
2. proračun občin;
3. ZZZS in ZPIZ;
4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6. nejavna sredstva za opravljanje javne službe;
7. sredstva prejetih donacij;
8. sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
9. sredstva proračuna za zaposlene iz prvega, drugega in tretjega odstavka 25. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19);
10. sredstva iz sistema javnih del;
11. sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti.

Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom, in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja, kot so določeni v prvem odstavku 60. člena ZIPRS2122.

Neposredni uporabniki državnega proračuna in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2021 in 2022 tako, da se:

• določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3., 4., 5., 7., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 60.člena ZIPRS2122, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2020,
• oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 6. in 8. točke prvega odstavka 60. člena ZIPRS2122.

Ne glede na določbo, da določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3., 4., 5., 7., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 60.člena ZIPRS2122, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2020, lahko organ, pristojen za sprejem kadrovskega načrta, na podlagi utemeljenih razlogov poveča dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu za leti 2021 in 2022 izključno za:

• potrebe obvladovanja okužb z virusom SARS-CoV-2 ter za
• učinkovito črpanje in investiranje sredstev iz skladov EU.

Vlada lahko tudi odloči, da se dovoljeno število zaposlenih za določen čas v organih državne uprave poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen predsedovanja Svetu EU, ki ga sprejme vlada.

Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada v posebni uredbi, kjer določi tudi način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja njihovega izvajanja.

Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Prekoračitev obsega sredstev za stroške dela in prerazporejanje sredstev (61. člen)

Predlagatelji finančnih načrtov proračuna lahko prekoračijo obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna. Prav tako lahko uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki državnega proračuna, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.

Polletno poročilo (62. člen)

Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in ZPIZ morajo najpozneje do 31. avgusta tekočega leta, pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo, v katerem se izkazujejo:

• podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
• podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju januar–junij tekočega leta in
• ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.

Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja, da bo posredni uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.

ZIPRS2122 določa, da se šteje, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.

Inšpekcijski nadzor (63. člen)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 60. člena ZIPRS2122, ki ureja politiko zaposlovanja, opravljajo inšpektorji v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 6., 57. in 58. člena ZIPRS2122, ki urejajo stroške dela, razpolaganje s sredstvi za plače in pripravo finančnih načrtov opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.

Kazenske določbe – sankcije za prekršek (78.člen)

Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:

• ravna v nasprotju s 57. členom ZIPRS2122 in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
• pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 58. člena ZIPRS2122;
• ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 45 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega odstavka 58. člena ZIPRS2122;
• prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju z ZIPRS2122;
• ne pripravi kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZIPRS2122;
• število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz tretjega odstavka 60. člena ZIPRS2122, razen v primeru iz četrtega in petega odstavka 60. člena ZIPRS2122;
• ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIPRS2122.

Z globo od 300 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če v nasprotju s sedmim odstavkom 60. člena ZIPRS2122 ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Z globo od 300 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega uporabnika državnega proračuna, ki v nasprotju s 6. členom ZIPRS2122 do 31. januarja 2021 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta ni zagotovila zadostnega obsega pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.

Razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna (79. člen)

Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:

• pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 58. člena ZIPRS2122;
• ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka 58. člena ZIPRS2122;
• ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 60. člena ZIPRS2122;
• prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju z ZIPRS2122;
• je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.

Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska uprava. Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njeno imenovanje.