Predstavitev zavoda Kranjski vrtci

Kranjski vrtci so  javni vzgojno-varstveni zavod, ki deluje na 16 lokacijah. V 95 oddelkov je vključenih 1.750 otrok, za katere skrbi 285 zaposlenih.  Otroci so v oddelke razporejeni glede na starost. Zavod ima oblikovane oddelke I. in II. starostnega obdobja ter kombinirane oddelke. Oblikovanih je tudi pet razvojnih oddelkov, v katere je vključenih od 25 do 30 otrok s posebnimi potrebami, enako število otrok s posebnimi potrebami pa je integriranih v redne oddelke.

Za kakovostno delo  in uresničevanje ciljev predšolske vzgoje skrbijo zaposleni na več nivojih:

• 5 vodstvenih in vodilnih delavcev:  ravnateljica in 4 pomočnice ravnateljice;
• 202 strokovna delavca za neposredno delo z otroki: 90 vzgojiteljic, 5 vzgojiteljic v razvojnih oddelkih (defektologi), 102 pomočnika vzgojiteljice, spremljevalec gibalno oviranih otrok, logopeda, fizioterapevt s specialnimi znanji, mobilni pedagog (specialni pedagog);
• 3 svetovalni delavci: pedagog, psiholog in socialni pedagog;
• 2 strokovna delavca: organizator prehrane in  zdravstveno-higienskega režima;
• 65 tehničnih delavcev: 37 kuharjev in pomočnikov kuharjev, 15 čistilk, 6 peric, šivilja, 4 hišniki in voznika;
• 7 računovodsko-administrativnih delavcev: računovodja, 4 knjigovodje, poslovni sekretar, administrator;
• pravnik.

Kranjski vrtci delujejo z vizijo, da otrokom omogočajo igro in učenje, staršem zaupanje ter zadovoljstvo, zaposlenim pa možnost ustvarjalnosti in osebnostne rasti. Vrednote v zavodu so:  zaupanje, poštenost, pravičnost, spoštovanje, empatija, pedagoški optimizem, strpnost in odprta, pozitivna ter konstruktivna komunikacija.

Organizacija prehrane

Različne raziskave o načinu prehranjevanja, opravljene po letu 2010, kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva bolj nezdrava, kot zdrava.

Za zdravo in kakovostno prehrano je odgovoren predvsem vsak posameznik oziroma javna ustanova, v kateri zaradi katerega koli  vzroka posameznik biva.

Pri organizaciji in načrtovanju  prehrane v zavodu Kranjski vrtci upoštevamo Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 2010. Smernice opredeljujejo tako vzgojno-izobraževalni kot zdravstveni vidik prehranjevanja predšolskega otroka.

V načrtovanje prehrane vključujemo   priporočila za zdravo prehranjevanje, ki temeljijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO 2000), in so  prilagojena vzorcem prehranjevanja v našem prostoru. Temeljijo na enostavno razumljivih dvanajstih konkretnih priporočilih:

1. V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.
2. Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.
3. Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.
4. Nadzorujte količino zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi olji.
5. Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke z izdelki s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
6. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
7. Jejte manj slano hrano.
8. Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil.
9. Zaužijte dovolj tekočine.
10. Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil.
11. Hrano pripravljajte zdravo in higiensko.
12. Bodite telesno dejavni, in sicer toliko, da bo telesna masa normalna.

Skladno s področnimi smernicami in priporočili, prehranjevalnimi navadami otrok, značilnostmi regije ter rednim spremljanjem prehrane nove jedi in spremembe živil uvajamo postopno, kajti tudi skrbno pripravljen polnovreden obrok hrane ne doseže svojega namena, če se ga odklanja. Zaradi navedenega  sta psihološki in socialni vidik hrane enako pomembna kot fiziološki, zato je tudi to treba upoštevati pri načrtovanju prehrane.

Vrtčevska prehrana ni po okusu prav vseh vključenih otrok, ker je v tako velikem zavodu, kot so Kranjski vrtci, mnogo težje ustrezno prehraniti posameznega otroka kot v družini, ker imajo otroci različen tek in ker so lahko le v omejenem obsegu upoštevane želje posameznikov.

Upoštevaje navedene smernice in priporočila, iz katerih izhaja, da mora vrtec pokriti okoli 75 % otrokovih dnevnih potreb po hrani,  ima zavod torej pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja ter odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.

Otroci II. starostnega obdobja v vrtcu dobijo dnevno dva glavna obroka (zajtrk in kosilo) in premostitveni obrok (popoldanska malica). Otroci I. starostnega obdobja pa imajo dva glavna obroka (zajtrk in kosilo) in dva premostitvena obroka (dopoldanska in popoldanska malica). Na podlagi priporočenega ritma prehranjevanja je med posameznimi obroki zagotovljen najmanj dvourni presledek.

V sklop načrtovanja prehrane spadajo: sestava jedilnikov, dnevna nabava živil glede na število prisotnih otrok, nadzor kakovosti količin in cen vseh dobavljenih živil, realizacija pogodb, reklamacije, spremljanje organizacije priprave, transport ter  razdeljevanje obrokov, uživanje hrane – kultura in ritem prehranjevanja, sodelovanje s starši otrok z dietno prehrano, zagotavljanje potrebnih živil za dietne obroke ter uskladitev z dietnimi kuharji o pripravi dietnih jedi, spremljanje količin in cen surovih živil za prehrano otrok ter priprava finančnih poročil o stroških surovih živil, cenah posameznega obroka/otroka in dnevnih cen živil na otroka.

Načrtovanje javnega naročila za prehrambeno blago

Prvo vodilo za oblikovanje javnega naročila je bila postavitev osnov/načel načrtovanja prehrane v Kranjskih vrtcih za obdobje javnega naročila, in sicer od januarja  2015 do decembra 2018.  Postavitev osnov/načel je temeljila na  poznavanju prehranskih navad uporabnikov, poznavanju strokovnih smernic, poznavanju tematike - kaj vse slabi naše zdravje in poznavanju posledic slabih prehranjevalnih navad.  V okviru navedenega je otrokom treba zagotoviti  pestro, kakovostno in raznoliko prehrano, spodbujati pozitivne prehranjevalne  navade  ter celosten zdrav način življenja  in obenem zagotoviti racionalno obnašanje pri poslovanju ter izvedbi prehrane tako za otroke kot zaposlene.

Drugo vodilo je bila uskladitev postavljenih osnov/načel načrtovanja prehrane z  notranjo logistiko zavoda, kar pomeni upoštevanje  vseh logističnih  dejavnosti pri premikanju blaga, in sicer: sistemizacija delovnih mest ter število in vrsta zaposlenih, odsotnost zaposlenih ter možnosti nadomeščanja,  vsakodnevno/terminsko naročanje posameznih vrst živil glede na razpoložljive vrste in kapacitete skladiščenja, normativi za pripravo obrokov – živila, artikli, recepture, število ter vrsta dietnih obrokov,  analiza jedilnikov in spremljanje pogostosti jedi, ritem prehranjevanja ter razvoz obrokov, osveščenost strokovnih delavcev na področju prehrane, pomen dnevne rutine pri izvedbi vzgojnega programa, prostorski, zdravstveni in higienski vidik kuhinj, razpoložljivost kuhinjske opreme, pripomočkov ter posode in  količina organskih odpadkov.

Tretje vodilo so bile zakonske osnove, in sicer: Nacionalna prehranska politika, Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, Zakon o šolski prehrani, vsa veljavna zakonodaja s področja javnih naročil (Zakon o javnem naročanju, Zakon o revizijskem postopku javnega naročanja, Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, Zakon o izvrševanju proračuna  RS, Obligacijski zakonik, Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja, Uredba o zelenem javnem naročanju, Uredba o finančnih zavarovanjih …) in vsa veljavna zakonodaja ter strokovna priporočila s področja predmeta javnega naročila – živil (Priročnik z merili kakovosti za živila v VIZ (MZ, november 2008), Priporočila za zeleno javno naročanje eko živil (Inštitut za trajnostni razvoj, marec 2011), Priporočila za javno naročanje živil (MKO in MF, oktober 2013), Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Uredba sveta ES (834) o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, Uredba EU (1151) o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, Uredba komisije ES (1898) o zaščiti geografskih označb in porekla  za kmetijske proizvode in živila, Uredba komisije ES (1216) o zajamčenih tradicionalnih posebnostih  kmetijskih proizvodov in živil ter ostala veljavna zakonodaja (zakon, pravilnik) s področja posamezne vrste živil.

Priprava javnega naročila za prehrambeno blago 

Za kakovostno in pravilno pripravo javnega naročila je treba spremljati  zakonodajo na področju javnega naročanja  in predmeta javnega naročila, postopek naročila mora biti pravilno izveden, nujni sta postavitev »pravih« meril za izbor ponudnikov in ustrezna usposobljenost oseb, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem.

Osnovni podatki javnega naročila

Javno naročilo je bilo oddano za obdobje 48 mesecev, in sicer od predvidoma 1. januarja 2015 do 31. decembra 2018.

Oblikovanih je bilo  35 skupin in znotraj njih 105 sklopov, s skupno orientacijsko vrednostjo  2.952.280,00 EUR (brez DDV) za celotno obdobje oddaje naročila. Posamezni ponudnik je lahko oddal ponudbo za katerikoli sklop, za enega ali več, ocenjevanje in izbor najugodnejšega ponudnika pa je bilo opravljeno za vsak posamezni sklop, in sicer skladno z merilom »ekonomsko najugodnejša ponudba«.

Prijava je bila omogočena   pravnim  in/ali fizičnim osebam (samostojni podjetniki posamezniki, obrtniki, kmetje), ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, navedene v ZJN-2, od 42. do 45. člena. Ponudnik je lahko nastopal samostojno ali s podizvajalci ali pa je ponudbo predložila skupina ponudnikov.

Opisi in kakovostne zahteve živil, okvirne količine in ostale zahteve v povezavi s predmetom javnega naročila so bile podane  v obrazcu predračuna, opisu predmeta javnega naročila, splošnih zahtevah in dodatnih zahtevah, podanih po  skupinah živil.

Za sklope, ki niso vsebovali svežega sadja in zelenjave, je bila zahtevana 24-mesečna fiksnost cen in za posamezni sklop sklenjena pogodba z enim najugodnejšim ponudnikom/dobaviteljem.

Za sklope, ki so vsebovali sveže sadje in zelenjavo, je bila zahtevana 6-mesečna fiksnost cen in za posamezni sklop sklenitev krovnih okvirnih sporazumov s tremi najugodnejšimi ponudniki/dobavitelji ter posledično  ponovno odpiranje konkurence, kjer posamezni  dobavitelj  lahko predloži le spremembo cen na enoto mere za okvirno količino posameznega artikla,  potrebno v obdobju  naslednjih šestih mesecev,  ponujeni artikel in shema kakovosti ter  embalaža po uredbi o zelenem javnem naročanju pa morajo pri posameznem ponudniku za celoten sklop ostati nespremenjeni za obdobje 48 mesecev.

Raziskava trga

Raziskava trga je bila opravljena za vsa živila, tista, ki smo jih kupovali po trenutno veljavnih pogodbah in tista, ki so bila dodatno uvrščena na seznam potreb (želena, nova …). Z raziskavo trga je zavod želel pridobiti podatke o vrstah živil določene višje kakovosti, naboru živil posamezne višje kakovosti,  dejanskih količinah živil višje kakovosti in možnosti ter namenu priprave ponudbe na javno naročilo. Z namenom omogočanja prijave lokalnim dobaviteljem na javno naročilo smo raziskali tudi možnosti in sposobnosti dostave na lokacije zavoda.

Z raziskavo trga smo ugotovili, da je na območju Gorenjske v zadostnih količinah možno pridobiti naslednja lokalna živila: mleko, mlečni izdelki, siri, moka, mlevski izdelki, jajca,  jušne zakuhe, sadje (jabolka, jagode), suho sadje (jabolčni krhlji), sveža zelenjava (vse vrste zelenih solat, sveže zelje, paradižnik, redkvica, paprika), kislo zelje, kisla repa, krompir, sadni sokovi (jabolčni, grozdni), marmelade, konzervirana zelenjava (rdeča pesa, paprika, kumarice) in med.

Oblikovanje merila  »ekonomsko najugodnejša ponudba« 

Enačba za izračun (največ 100 točk) – izbor po sklopu

Cena

Ponudnik je  lahko prejel delež točk glede na posamezen sklop v razponu od 65 do 87, odvisno od  obsega parametrov iz sheme kakovosti.

Ponudnik je moral vpisati ceno brez davka, v EUR, za navedeno enoto mere (kom, l, kg). Pri ocenjevanju je bila upoštevana skupna vrednost posameznega sklopa (z DDV).

Shema kakovosti - ekološka živila

Ponudnik je lahko prejel delež točk v razponu od 0 do 10 (enako za vse sklope, razen sklopa «ekološka živila«, za katerega je bilo ekološko živilo pogoj in v sklopu merila ni bilo ovrednoteno).

V sklopu razpisa so bili ponudniki seznanjeni z zahtevami znotraj sheme kakovosti – ekološka živila,  in sicer: Ekološka živila in kmetijski pridelki so tisti proizvodi, za katere je bil izdan certifikat, da so bili pridelani v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo.

Ekološka živila in kmetijske pridelke, ki se tržijo v Sloveniji, je treba označiti z enotno označbo ››ekološki‹‹ in to le potem, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oz. predelano v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/2014), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES. Poleg označbe ››ekološki‹‹ se lahko uporabljata tudi krajšavi, kot sta bio in eko.

Pri označevanju ekoloških živil in kmetijskih pridelkov je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa. Ekološka živila in kmetijski pridelki so lahko označeni še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom, v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil. Poleg uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa so lahko ekološka živila ter kmetijski pridelki označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter itd.

Nekatere zahteve so bile postavljene glede na status ponudnika (prodajalec, proizvajalec …):

a) če je ponudnik istočasno tudi proizvajalec ekoloških živil, je pogoj:

– certifikat za ekološka živila, ki se glasi na proizvajalca;

b) če je ponudnik distributer oziroma trgovec, pa sta pogoja:

–  certifikat za ekološka živila, ki se glasi na proizvajalca, in certifikat za distribucijo ekoloških živil, ki se glasi na dobavitelja/distributerja.

Shema kakovosti - drugi znaki kakovosti

Ponudnik je lahko prejel delež točk v razponu od 0 do 8 (enako za vse sklope).

V delu sheme kakovosti – drugi znaki kakovosti je bil ocenjevan delež živil posameznega sklopa, za katerega je ponudnik v obrazcu »predračun« označil druge znake kakovosti in predložil zahtevana dokazila. 

Posamezno živilo iz sheme kakovosti - drugi znaki kakovosti  je lahko imelo enega ali več znakov, in sicer: integrirani, višja kakovost,  dobrote z naših kmetij, zajamčena tradicionalna posebnost,  označba porekla, geografska označba in enakovredno, torej živila oziroma proizvodi, ki nimajo certifikata, sklepa, odločbe, potrdila …, vendar izpolnjujejo vse  zahteve, kar ponudnik ustrezno dokaže, področno ministrstvo oziroma druga strokovna ustanova pa poda mnenje, da dokazila izrekajo višjo kakovost posameznemu živilu.

Za »integrirane sklope« je bila ponudba integriranih kmetijskih pridelkov ali živil obvezna oziroma pogoj (dokazilo) in v sklopu merila ni bila ovrednotena, je pa ponudnik lahko za živila  »integriranih sklopov« izkazal vse ostale že navedene druge znake kakovosti iz sheme kakovosti.

V sklopu razpisa so bili ponudniki seznanjeni z zahtevami znotraj sheme kakovosti – drugi znaki kakovosti, in sicer: Sheme kakovosti so opredeljene v 69. členu Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR). Vsem živilom v shemah kakovosti se podeli poseben znak, ki izraža kakovost takšnega izdelka. Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave in predelave kmetijskih pridelkov ali živil, ki presega predpisano kakovost ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, in je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.

Ustrezno dokazilo je kopija dokazila (certifikat, sklep, odločba, potrdilo …) o pridobitvi drugih znakov kakovosti za posamezno ali več živil.

Shema kakovosti

(kakovost, skladna s priporočili za javno naročanje, izdanimi od ministrstva za kmetijstvo, okolje in prostor  ter ministrstva za finance, leta 2013)

Ponudnik je lahko prejel delež točk v razponu od 0 do 12 (različno za posamezni sklop):

- sklopi: mleko, sveže meso, sveže perutninsko meso, ribe - zamrznjene, sveže sadje, kislo zelje in repa, krompir - delež točk v razponu od 0 do 4;

- sklopi: mlečni izdelki, siri, perutninski izdelki, ribji izdelki, kruh in pekovsko pecivo, sladko pecivo, sveža zelenjava, jajca, integrirano sadje in zelenjava - delež točk v razponu od 0 do 8;

- sklop: mesni izdelki - delež točk v razponu od 0 do 12;

- ostali sklopi – 0 točk, v sklopu merila kakovost po priporočilih ni bilo vrednotenja.

V delu sheme kakovosti – kakovost, skladna s priporočili za javno naročanje, je bil ocenjevan delež živil posameznega sklopa, za katerega je ponudnik v obrazcu »predračun« označil kakovost skladno s priporočili za javno naročanje in je predložil zahtevana dokazila. 

Ponudnik je lahko zahtevo izpolnil (posamezna zahteva se lahko nanaša le na določeno živilo, na več živil ali sklop), če:

Ustrezno dokazilo je tisto, iz katerega je razvidno, da posamezno živilo, za katerega je bila navedena označba pod »shema kakovosti - kakovost po priporočilih za javno naročanje živil«, ustreza zahtevam.

Embalaža po Uredbi o zelenem javnem naročanju

Ponudnik je lahko prejel delež točk v razponu od 0 do 5 (enako za vse sklope).

V delu embalaža  je ocenjevan delež živil posameznega sklopa, za katere je ponudnik v obrazcu »predračun« označil, da jih ponuja v embalaži, skladni z Uredbo o zelenem javnem naročanju in predložil zahtevana dokazila. 

V sklopu opisa merila so bili ponudniki seznanjeni z zahtevami znotraj parametra embalaža, in sicer: proizvodi so v sekundarni embalaži in/ali transportni embalaži, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, ali v embalaži, ki temelji na obnovljivih surovinah, ali enotni embalaži (in ne v posameznih/manjših enotah) ali v povratni embalaži.

Ustrezno dokazilo je izjava o tem, ali in katero od meril bo izpolnjeno  ter:

– seznam surovin in embalažnih materialov, iz katerih je izdelana embalaža, ter njihov delež v celotni embalaži  ali

– potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da embalaža izpolnjuje zahteve  ali

– ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da embalaža izpolnjuje zahteve.

Oblikovanje sklopov

Javno naročilo je bilo razdeljeno v 35 skupin in 105 sklopov s podano orientacijsko vrednostjo (v EUR, brez DDV) za celotno obdobje oddaje naročila. V sklope je bilo razvrščenih 715 živil z navedbo okvirne količine za posamezno živilo za celotno pogodbeno obdobje. Okvirne količine za posamezno živilo so bile ocenjene glede na  potrebe naročnika in postavitev osnov/načel načrtovanja prehrane v zavodu za obdobje javnega naročila, in sicer od januarja  2015 do decembra 2018.  V delu dokumentacije so bili ponudniki seznanjeni z možnostjo spremembe količine posameznega živila, kadarkoli v času izvajanja naročila in tudi z možnostjo spremembe posameznega živila.  Vsaka sprememba bo odvisna predvsem od števila otrok v zavodu, števila zaposlenih, števila in vrste pripravljenih obrokov, kot tudi od ponudbe živil na trgu v času izvajanja naročila ter finančne zmožnosti naročnika. Na podlagi okvirnih količin in cen posameznega živila je bila ocenjena orientacijska vrednost posamezne skupine in sklopa ter predmeta javnega naročila v celoti. Pri oblikovanju sklopov je  bila upoštevana lokalna ponudba, razvidna iz raziskave trga, količine lokalne ponudbe in sezonskosti le te. 

Tehnična specifikacija predmeta javnega naročila

Glede na specifiko in obsežnost predmeta javnega naročila so bile zahteve razdeljene na tri poglavja, za vsako skupino prehrambenega blaga.

Tehnične  zahteve

V sklopu tehničnih specifikacij so bili ponudniki seznanjeni s tehničnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati živilo (pridelava, predelava, promet …), in sicer na področju:

-         transporta/dostave

• proizvod mora priti do naročnika v nepretrgani hladni verigi (namensko hlajena vozila),
• hramba in prevoz pri temperaturi do +8 ˚C;

-         dokumentacije

• predelovalec mora imeti za objekt veljavno odločbo VURS-a;

-         pakiranja/embalaže

• način pakiranja mora biti za vsako živilo v skladu z zahtevami naročnika, navedenimi pri opisu posameznega živila in z vsemi veljavnimi predpisi,
• embalaža mora biti za vsako živilo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi;

-         označevanja

• pri označevanju proizvodov morajo biti upoštevani splošni predpisi, ki urejajo označevanje živil, in predpisi, ki urejajo posamezne vrste živil. Pri označevanju s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami pa je treba upoštevati tudi Uredbo (ES) št. 1924/2006 in Uredbo (EU) št. 432/2012 o seznamu o dovoljenih zdravstvenih trditvah za živila,
• proizvod mora biti označen  tudi skladno z Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Kakovostne zahteve

V sklopu tehničnih specifikacij so bili ponudniki seznanjeni s kakovostnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati živilo (pridelava, predelava, promet …), in sicer na področju:

-         skladnosti z veljavnimi predpisi

• proizvod mora biti v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in zahtevami naročnika;

-         zahtevane kakovosti

• proizvod ne sme vsebovati konzervansov, nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila niti nobenih drugih dodatkov;

-         vrste kvalitete

• proizvod mora biti I. kvalitete.

Specifične zahteve

V sklopu tehničnih specifikacij so bili ponudniki seznanjeni s specifičnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati živilo (pridelava, predelava, promet …), in sicer na področju:

-         zahtevane višje kakovosti

• za posamezni proizvod (npr. za med - vsebnost HMF mora biti manjša od 15 mg/kg, vsebnost vode mora biti manjša ob 18,6 %).

VI. Predračun

Predračun je sestavljen iz treh delov, in sicer primerjalnega, pogodbenega in kakovostnega.

V primerjalnem delu ponudnik ponudi ceno za točno opredeljeno gramažo/volumen opisanega živila, na podlagi katerega se med ponudniki naredi finančna primerjava.

V pogodbenem delu so razvidni podatki o ponujenem artiklu - sklopu (znamka, gramaža/volumen, preračunana cena), za katerega se sklepa pogodba.

Predračun je zasnovan na način, da z vidika gramaže/volumna posameznega živila omogoča prijavo več ponudnikov, saj je za enoto mere definiran  kos s točno opredeljeno gramažo/volumnom, ponudniku pa omogočeno, da ponudi živilo, katerega gramaža/volumen za  ±20 % odstopa od opredeljene gramaže/volumna, navedenega pri opisu posameznega živila.

V kakovostnem  delu sta razvidna celotna shema kakovosti za posamezno živilo in skladnost njegove embalaže z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Izločeni sklopi po ZJN-2

Uresničevanje načela kratkih verig pri javnem naročanju je možno od 30. decembra 2012. Sprememba 14. člena ZJN-2, ki ureja metode za izračun ocenjene vrednosti naročila, narekuje, da naročnik  lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v povezavi s sklopi, katerih ocenjena vrednost, brez DDV, je manjša od 80.000 EUR, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.

Naročnik, ki želi pri javnem naročanju uveljaviti načelo kratkih verig, mora ta vidik upoštevati že v prvih fazah postopka javnega naročanja. Ena od teh je določitev ocenjene vrednosti naročila. V skladu z zakonom mora naročnik ocenjeno vrednost izračunati tako, da za obdobje, za katero se sklepa pogodba oziroma okvirni sporazum, upošteva celotno skupno vrednost plačil, brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in spremenjenimi okoliščinami na trgu. Pri določanju ocenjene vrednosti za ponavljajoča se oziroma sukcesivna naročila naročnik praviloma izhaja iz podatkov o preteklih dobavah oziroma naročilih, ki jih za potrebe novega naročila posodobi glede na morebitne spremembe potreb in ponudbo na trgu.

Spremljanje realizacije pogodb

S podpisom pogodbe se javno naročilo ne konča, ampak nadaljuje,  saj pogoji naročnika, preneseni v sklenjene  pogodbe in okvirne sporazume, veljajo v času celotnega pogodbenega obdobja.  Za pravilnost in uspešnost realizacije skrbi skrbnik pogodbe/okvirnega sporazuma, ki je največkrat prehranski strokovnjak.

V veliko pomoč pri spremljanju  realizacije pogodb/okvirnih sporazumov  je skrbniku lahko aplikacija za strokovno in finančno vodenje prehrane, ki  omogoča strokovno izdelavo ter vrednotenje receptur,  dnevno načrtovanje prehrane za otroke obeh starostnih obdobij, vodenje zaloge živil po skladiščih, vnos dobavnic, računov, izpis finančnih poročil in izvedbo inventure. Aplikacija povezuje prehranskega strokovnjaka z vodjo kuhinje in materialnim  knjigovodstvom ter mu omogoča celovit pregled in analizo prehrane, tako po strokovni kot stroškovni plati. V aplikacijo je v začetni fazi treba vnesti naziv živil in njim pripadajoče podatke ter  recepture vseh jedi z gramažami/volumni  porabljenih živil na osebo, kar recepturo in skupne dnevne obroke energetsko ovrednoti. Po izvedbi javnega naročila je treba artikle z vsemi podatki (kakovost, gramaža/volumen, naziv, dobavitelj, davek …) aplikativno pripeti na določena ustrezna živila in s tem povezati z recepti ter omogočiti izdelavo dnevnih naročil živil, glede na načrtovan jedilnik in število obrokov. Naročilu sledi nadzor dobav in računov ter izdelava finančnega poročila kuhinje (poraba, cena na obrok, cena na otroka …).

Prevzem blaga in preverjanje skladnosti        

Prevzem blaga in preverjanje skladnosti glede rokov, količine in kakovosti, glede na sklenjeno pogodbo,  se opravi v kuhinjah. Opravi ga za to ustrezno usposobljena oseba (strokovni delavec, vodja kuhinje …). Računovodski delavec na podlagi potrditve prejema blaga preveri istovetnost dobavnice z naročilnicami in podatke vnese v aplikacijo. Enako nalogo opravi ob prejemu računa. V primeru morebitnih odstopanj (kakovostnih in/ali količinskih) se pripravi reklamacijski dokument in  obvesti dobavitelja, ki  odstrani nepravilnost (zamenja blago, doda količin, popravi spremni dokument …). Več reklamacij za dobavitelja lahko pomeni razdor pogodbe in predvideno pogodbeno kazen.

Rezultati javnega naročila

Za uspešnost javnega naročila prehrambenega blaga je bistvenega pomena  aktivna udeležba strokovnega delavca s področja prehrane, ki pozna organizacijo zavoda,  strokovni in finančni vidik prehrane ter stanje na trgu. Le strokoven in skrbno načrtovan postopek javnega naročila lahko omogoči hkratno prijavo ter konkurenčnost lokalnim, ekološkim in večjim dobaviteljem, kar  posledično lahko pomeni tudi  znižanje cen surovin ob hkratnem dvigu kakovosti prehrane.

Pravilno in dosledno vodenje prehrane s pomočjo aplikacije za vodenje prehrane ter redno spremljanje realizacije sklenjenih pogodb pomeni zmanjšanje stroška obrokov in povečanje vloge prehranskega strokovnjaka.