Državni zbor Republike Slovenije je 18. novembra 2015 sprejel novi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). ZJN-3 bo pričel veljati 1. aprila 2016 in bo nadomestil dotlej veljavna ZJN-2 in ZJNVETPS, ki sta bila (s spremembami) v uporabi od leta 2007.
Z ZJN-3 sta bili v pravni red Republike Slovenije preneseni Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014) ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014).
Naročniki, ki so javni zavodi, so doslej pri oddaji javnih naročil uporabljali ZJN-2, od 1. aprila 2016 dalje pa bodo uporabljali ZJN-3, in sicer v delu, ki ureja t.i. »splošno« področje. V nadaljevanju prispevka bodo zato prikazane novosti ZJN-3, ki se nanašajo na omenjeno področje.
Med temeljna načela javnega naročanja, ki so bila opredeljena že v ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti javnega naročanja, načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter načelo sorazmernosti), je z ZJN-3 (3. člen) uvrščena zahteva po tem, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Ta zahteva je konkretizirana v določbah ZJN-3, ki urejajo npr.:
- t.i. «socialno klavzulo« v pogodbah – vsaka pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati določilo, da pogodba preneha veljati, če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca (67. člen);
- obvezno izključitev gospodarskega subjekta iz postopka, če mu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa (doma ali v tujini) dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo (četrti odstavek 75. člena);
- možnost izločitve gospodarskega subjekta iz postopka/neoddajo javnega naročila gospodarskemu subjektu, če naročnik ugotovi/izkaže kršitev veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava (šesti odstavek 75. člena, tretji odstavek 89. člena);
- neobičajno nizke ponudbe - če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi s področja delovne, okoljske ali socialne zakonodaje, jo mora zavrniti (86. člen).
ZJN-3 je, kot zapisano že uvodoma, enoten predpis, ki ureja javno naročanje tako na »splošnem«, kot tudi na »infrastrukturnem« področju (ko naroča blago, storitve ali gradnje naročnik, ki opravlja eno ali več dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju ali področju poštnih storitev). ZJN-3 velja za naročanje na obeh področjih oz. za vse naročnike, razen kadar je v posamezni določbi zakona določen drugačen (praviloma milejši) režim za »infrastrukturno« področje.
Mejne vrednosti za uporabo zakona glede na ZJN-2 ostajajo nespremenjene. ZJN-3 se uporablja za javna naročila blaga in storitev ter za natečaje, katerih ocenjena vrednost (brez DDV) je enaka ali višja od 20.000 evrov ali več, in za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je 40.000 evrov ali več.
Pri oddaji javnih naročil pod omenjenimi vrednostnimi pragovi je naročnik (drugi odstavek 22. člena) dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter (omejeno) načelo transparentnosti. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez davka na dodano vrednost (DDV), ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3.
Z ZJN-3 uvedena novost je, da mora naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na Portalu javnih naročil objaviti tudi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 evrov, brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila, brez DDV, ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.
Javna naročila, za katera se uporablja ZJN-3, morajo biti objavljena na Portalu javnih naročil, naročila večjih vrednosti pa tudi v Uradnem listu EU. Mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije določa Evropska komisija z uredbo. Trenutno je veljavna Uredba št. 2015/2170 z dne 24. novembra 2015, ki velja od 1. januarja 2016. Uredbo se uporablja neposredno in je ni treba posebej prenašati v notranji pravni red držav članic. V skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZJN-3 pa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, ob vsaki spremembi evropskih mejnih vrednosti te objaviti na svoji spletni strani in s tem obvestiti naročnike o trenutno veljavnih zneskih. To pomeni, da morajo naročniki spremljati morebitne spremembe uredbe in objave v Uradnem listu Evropske unije prilagajati uredbi, ne glede na vsebino 22. člena ZJN-3.
Trenutno veljavne mejne vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU na »splošnem« področju znašajo:
- 135.000 evrov, če blago oz. storitve naročajo organi Republike Slovenije oz. samoupravnih lokalnih skupnosti,
- 209.000 evrov, če blago oz. storitve naročajo druge osebe javnega prava (med te se uvrščajo tudi javni zavodi);
- 5.225.000 evrov;
- 750.000 evrov.
V 27. členu ZJN-3 je opredeljenih štirinajst (skupin) izjem, za katere se ZJN-3 ne uporablja. V pretežni meri so izjeme enake kot v ZJN-2. Med novostmi gre izpostaviti nekatere pravne storitve – izjema od uporabe zakona je odslej podana za pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji ali tujini, pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje, storitve overitev in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji, pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki ter druge pravne storitve, ki so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici povezane z izvajanjem javne oblasti.
Dodatno izjemo glede uporabe ZJN-3 predstavljata tudi dve obliki sodelovanja med osebami v javnem sektorju, in sicer t.i. vertikalno in horizontalno »javno-javno sodelovanje« (28. in 29. člen ZJN-3).
Z ZJN-3 se uvajajo javna naročila za t.i. socialne in druge posebne storitve, ki delno nadomeščajo prejšnje storitve iz t. i. »Seznama storitev B« – delitev storitev na »Seznam storitev A« in »Seznam storitev B« je bila z ZJN-3 namreč odpravljena. Med ta sodijo javna naročila za:
- zdravstvene, socialne in sorodne storitve;
- storitve na področju uprave, sociale, izobraževanja, zdravstva in kulture;
- storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja;
- storitve v okviru dajatev;
- druge javne, skupne in osebne storitve, vključno s storitvami sindikatov, političnih organizacij, mladinskih združenj in drugih organizacij s članstvom;
- storitve verskih organizacij;
- storitve hotelov in restavracij;
- pravne storitve, kolikor niso izključene iz dometa (zakona);
- druge upravne storitve in storitve za javno upravo;
- storitve za družbeno skupnost;
- storitve, povezane z zapori, storitve na področju javne varnosti in storitve reševalnih služb, v kolikor niso izključene iz dometa direktive (zakona);
- preiskovalne in varovalne storitve;
- mednarodne storitve;
- poštne storitve;
- razne storitve (projektiranje gum, kovaške storitve).
Katere storitve konkretno (glede na CPV-kode) sodijo med navedene kategorije storitev, je določeno v Prilogi XIV Direktive 2014/24/EU. Zgolj primeroma gre tako navesti, da med storitve na področju uprave, sociale, izobraževanja, zdravstva in kulture sodijo npr. storitve izobraževanja in usposabljanja, storitve organiziranja razstav, sejmov in kongresov, storitve organiziranja kulturnih dogodkov, festivalov, zabav, modnih revij ter sejmov in razstav. Med storitve hotelov in restavracij pa sodijo npr. storitve priprave in dostave hrane za šole, storitve menz ter drugih samopostrežnih restavracij zaprtega tipa, storitve dobave šolskih obrokov itd.
Pri oddaji socialnih in drugih posebnih storitev mora naročnik upoštevati ZJN-3 le v primeru, ko ocenjena vrednost teh storitev presega 750.000 evrov (brez DDV). V tem primeru lahko odda javno naročilo po katerem od običajnih postopkov, lahko pa uporabi tudi t. i. »milejši režim«, ki od njega zahteva zgolj to, da upošteva načela javnega naročanja, določbe zakona glede opredelitve predmeta javnega naročila oziroma tehničnih specifikacij (predvsem 68. člen ZJN-3), prilagojena pravila za objavo obvestil (98. člen ZJN-3) ter potrebo po zagotavljanju kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost.
Poleg skupnega javnega naročanja vlade (kot ga je urejal že ZJN-2) je z ZJN-3 urejeno tudi priložnostno skupno javno naročanje (33. člen), do katerega pride v primeru, ko se najmanj dva javna naročnika dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil, ter javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic (34. člen).
Novost glede na ZJN-2 predstavlja spremenjena določba ZJN-3 (35. člen), skladno s katero (ne glede na siceršnjo dolžnost naročnika, da varuje poslovne skrivnosti, osebne podatke in tajne podatke) javni podatek iz ponudbe po novem predstavljajo tudi specifikacije ponujenega blaga. Ostali javni podatki v ponudbi so vselej še storitve ali gradnje in količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke ter skupna vrednost iz ponudbe in vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Novost glede vpogleda v ponudbe je tudi določba, skladno s katero naročnik v primeru, če je opravil popoln pregled vseh ponudb, vpogled v ponudbo izbranega ponudnika po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogoči le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Pri naročilih male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dnevih od objave odločitve, naročnik pa mu mora dovoliti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dnevih od prejema zahteve. Pri ostalih postopkih mora biti vpogled zahtevan v treh delovnih dneh po objavi odločitve, omogočen pa v treh delovnih dneh od prejema zahteve.
ZJN-3 za oddajo naročil na »splošnem« področju določa naslednje postopke:
Postopek oddaje naročila male vrednosti je podrobneje urejen v 47. členu ZJN-3. Določbe, ki urejajo postopek oddaje naročila male vrednosti, je mogoče najti tudi na drugih mestih v ZJN-3, npr. v 35. členu, kjer je za postopek oddaje naročila male vrednosti določen (krajši) rok za podajo zahteve za vpogled v dokumentacijo, v 50. členu, kjer je tudi za postopke oddaje naročil male vrednosti predvidena možnost elektronske dražbe, v 89. členu, kjer je določeno, da se lahko v tem postopku preverja tudi zgolj popolnost najugodnejše ponudbe, v 105. členu, ki določa obveznost priprave poročil o izvedenih postopkih oddaje naročil male vrednosti itd.
Skladno z določili ZJN-3 lahko postopek oddaje javnega naročila male vrednosti naročnik uporabi, ko je ocenjena vrednost blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 evrov ter nižja od mejnih vrednosti za objavo obvestila o naročilu v Uradnem listu EU, ki trenutno znašata 135.000 evrov (ko je naročnik organ Republike Slovenije oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti) oz. 209.000 evrov, ko je naročnik druga oseba javnega prava (tudi npr. šole, vrtci …), v primeru naročanja gradenj pa enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov.
V postopku oddaje naročila male vrednosti mora naročnik objaviti obvestilo o javnem naročilu. V primerih spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije, ustavitve postopka, zavrnitve vseh ponudb ter v primeru, ko ne prejme nobene dopustne ponudbe, mora naročnik objaviti tudi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.
ZJN-3 naročniku omogoča, da lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, urejen v 79. členu ZJN-3) ali drugo lastno izjavo. Ne glede na določila zakona naročniku v postopku naročila male vrednosti še naprej ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav, navedenih v ESPD.
V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko naročnik odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje.
Po končanem postopku preverjanja in ocenjevanja ponudb naročnik izda obrazloženo odločitev o oddaji naročila. Ta mora vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, kot tudi značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika.
Naročnik postopek oddaje javnega naročila male vrednosti zaključi z objavo obvestila o oddaji naročila. V objavo na Portal javnih naročil ga mora poslati v 30 dneh po oddaji naročila.
Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja. Če jih vključi, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Za izvedbo pogajanj se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZJN-3, ki urejajo konkurenčni postopek s pogajanji.
Z ZJN-3 se nadaljuje postopno uvajanje elektronskega javnega naročanja. Iz določil prvega odstavka 37. člena ZJN-3 tako izhaja, da se, razen v izrecno navedenih primerih (drugi, četrti, šesti odstavek 37. člena ZJN-3), za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Navedena zakonska določba se v polnosti prične uporabljati 1. aprila 2018, se pa že od uveljavitve zakona (1. aprila 2016) uporablja v primeru uporabe dinamičnega nabavnega sistema, elektronske dražbe, elektronskih katalogov in za potrebe objav v postopkih javnega naročanja. Centralni nabavni organi morajo elektronska komunikacijska sredstva za sporočanje in izmenjavo informacij uporabljati od 1. januarja 2017.
Z ZJN-3 je na novo urejeno predhodno preverjanje trga (64. člen) ter predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov (65. člen), katerih izvedba pa ne sme imeti za posledico kršitev temeljnih načel javnega naročanja.
Skladno z ZJN-3 sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila ni obvezen, vendar pa mora naročnik v primeru, ko tega ne sprejme, vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, dokumentirati na drug ustrezen način (66. člen).
Zakonska ureditev glede razdelitve javnega naročila na sklope je primerljiva dosedanji ureditvi, pri čemer pa izločanje posameznih sklopov (če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 80.000 evrov za blago ali storitve, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov) ni več mogoče pri javnih naročilih gradenj (73. člen).
ZJN-3 loči med pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov in pogoji za sodelovanje:
- ZJN-3 določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja obvezno izključiti gospodarski subjekt v naslednjih primerih:
Naročniku izjemoma ni treba izključiti iz postopka gospodarskega subjekta, za katerega obstojijo izključitveni razlogi iz 1. ali 2. alineje (kaznovanost, neplačane obveznosti), če oddajo javnega naročila temu ponudniku opravičujejo pomembni razlogi, povezani z javnim interesom, kot so javno zdravje, življenje ljudi ali varstvo okolja.
Naročnik lahko (ni pa to obvezno) ponudnike izključi iz postopka tudi iz drugih razlogov, opredeljenih v 75. členu ZJN-3, in sicer v nekaterih primerih zgolj, če je to vnaprej določil v razpisni dokumentaciji (npr. v primeru dokazanih kršitev obveznosti delovnega, socialnega ali okoljskega prava, če se je nad gospodarskim subjektom začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, če lahko naročnik izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta itd.), v nekaterih primerih pa tudi, če razloga za izključitev ni vnaprej določil v razpisni dokumentaciji (npr. če lahko naročnik upravičeno sklepa, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco).
Naročnik lahko določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
Odločitev o ne/vključitvi posameznih pogojev za sodelovanje je prepuščena naročniku. Naročnik naj bi v postopek javnega naročanja vselej vključil le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve pa morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.
Z ZJN-3 se uvaja ESPD - enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila. ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Gospodarski subjekt lahko ponovno uporabi ESPD, ki ga je uporabil v prejšnjem postopku javnega naročanja, če potrdi, da so informacije v njem še vedno točne (79. člen).
Novost ZJN-3 je, da mora naročnik tudi v primeru sklicevanja na kapacitete tretjih preveriti, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. V tem primeru mora naročnik od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo subjekta. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev.
Novost je tudi določilo, da lahko naročnik v zvezi z javnim naročilom gradnje, storitve in blaga, ki vključuje namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, pa sodelujoči v tej skupini (81. člen).
ZJN-3 določa, da naročnik vselej odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Slednja se določi bodisi na podlagi cene (slednja je tudi na podlagi ZJN-3, razen izjemoma, še vedno lahko edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe) bodisi drugih meril, ki se nanašajo na stroškovno učinkovitost, razmerje med ceno in kakovostjo itd. Za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila (84. člen). Določbe v zvezi z izračunom stroškov v življenjski dobi so vsebovane v 85. členu ZJN-3.
ZJN-3 je odpravil dosedanja pojma »popolna ponudba« in »formalno nepopolna ponudba«. Namesto tega uvaja pojem dopustne ponudbe, ki je opredeljena kot ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in izpolnjuje pogoje za sodelovanje (po ZJN-2 smiselno pravilna ponudba), njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (po ZJN-2 smiselno primerna ponudba), je prispela pravočasno (po ZJN-2 smiselno pravočasna ponudba), pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (po ZJN-2 smiselno sprejemljiva ponudba).
ZJN-3 posledično vsebuje tudi spremenjene določbe glede dopustne odprave pomanjkljivosti v ponudbah. Tako je v petem odstavku 89. člena ZJN-3 določeno, da lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti.
Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.
Bistvena novost ZJN-3 je torej, da dopolnjevanje ponudb ni več pravica ponudnika oz. dolžnost naročnika, temveč je to zgolj naročnikova pravica, ki pa jo mora uporabljati tako, da vse ponudnike obravnava enakopravno. Če naročnik v razpisni dokumentaciji npr. že vnaprej določi, da določene pomanjkljivosti ne bo dovolil odpravljati, tega v fazi pregledovanja ponudb tudi dejansko ne bo smel storiti in bo ponudbe s takšnimi pomanjkljivostmi moral izločiti iz postopka. Če pa bo naročnik nasprotno predvidel možnost odprave določene pomanjkljivosti (ali pa določbe s tem v zvezi v razpisni dokumentaciji ne bodo vsebovane), bo naročnik k odpravi pomanjkljivosti moral pozvati vse ponudnike, katerih ponudbe bo pregledal in bodo vsebovale tovrstno pomanjkljivost – nedopustno bi bilo npr. ravnanje naročnika, ki bi ponudbo najugodnejšega ponudnika zaradi neke pomanjkljivosti izločil iz postopka, drugouvrščemu ponudniku pa bi omogočil odpravo istovrstne pomanjkljivosti.
ZJN-3 (v nekoliko spremenjenem besedilu) še naprej določa tudi to, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v okviru dopustne odprave računskih napak oziroma napak v formulah, kot to omogoča sedmi odstavek 89. člena ZJN-3) in ponudbe v okviru meril (za razliko od ZJN-2 se omejitev nanaša zgolj na vrednosti brez DDV);
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (glede na ZJN-2 je odpravljeno besedilo »v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja«);
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Izjema od navedenih pravil velja v primeru, kadar »gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba« (šesti odstavek 89. člena).
Skladno z ZJN-3 sme naročnik po novem (ob pisnem soglasju ponudnika) odpraviti napako v nepravilni matematični operaciji, ki jo je naročnik vnaprej določil v razpisni dokumentaciji, in sicer tako, da ob upoštevanju cen na enoto, brez DDV, in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Pomembna novost ZJN-3 pa je tudi, da lahko naročnik (ob pisnem soglasju ponudnika) napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.
Naročnik mora odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb.
Z ZJN-3 se odpravlja institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, zato mora vsaka odločitev že ob izdaji vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma, razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju, v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga pa tudi kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.
ZJN-3 spreminja tudi dosedanji način vročanja odločitev, in sicer se bodo te poslej vročale tako, da bo naročnik podpisano odločitev moral objaviti na Portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na Portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na Portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno povabilo k sodelovanju, naročnik odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku ali kandidatu tudi objavi na Portalu javnih naročil (če je to glede na vrednost primerno, pa tudi v Uradnem listu Evropske unije) prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost.
Vsaka naročnikova odločitev mora v pravnem pouku (poleg informacije o tem, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja ter o višini takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijskem računu, na katerega se ta vplača, in sklicu, ki se pri tem navede) po novem vsebovati tudi opozorilo, da je zahtevku za revizijo treba priložiti potrdilo o plačilu takse.
ZJN-3 vsebuje posebne določbe o preprečevanju nasprotja interesov. Naročnik mora zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov (91. člen).
Naročnik mora tudi pri podizvajalcih preveriti obstoj obveznih izključitvenih razlogov, kot veljajo za ponudnike (prvi, drugi in četrti odstavek 75. člena), in v primeru njihovega obstoja podizvajalca zavrniti. Slednjega pa lahko zavrne tudi v primeru obstoja neobveznih razlogov za izključitev po šestem odstavku 75. člena ZJN-3.
Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, mora v ponudbi:
- navesti vse podizvajalce in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
- kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
- izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
- priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.
Neposredna plačila podizvajalcev so torej po ZJN-3 obvezna zgolj, kadar:
- so predmet javnega naročila storitve ali gradnje in
- podizvajalec zahteva neposredno plačilo.
Naročnik pa lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da zakonske obveznosti v zvezi s podizvajalci veljajo tudi za javna naročila blaga ter za podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi.
Če neposredno plačilo podizvajalcu v skladu z zakonom ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Nepredložitev omenjene izjave s strani ponudnika je opredeljena kot prekršek.
ZJN-3 vsebuje nove določbe, ki urejajo spremembe pogodbe o izvedbi javnih naročil med njeno veljavnostjo. Položaji, v katerih bo sprememba pogodbe dopustna, so določeni v 95. členu ZJN-3.
Poleg možnosti odstopa od sklenitve pogodbe, ki je urejena v 90. členu ZJN-3, ta predpis na novo v okoliščinah, opredeljenih v 96. členu, naročniku (ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja) omogoča tudi odstop od (veljavne) pogodbe o izvedbi javnega naročila oz. okvirnega sporazuma.
Skladno z ZJN-3 je projektni natečaj obvezen za:
Podrobnejša določila v povezavi s projektnimi natečaji so vsebovana v 100. členu ZJN-3.