ZPVPJN določa, da je pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ter v sodnem postopku, ki poteka pred okrožnim sodiščem (v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, je za sodni postopek izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani).
Pravno varstvo se v skladu z ZPVPJN ne zagotavlja pri t. i. evidenčnih naročilih – tj. naročilih pod vrednostnimi pragovi 20.000 evrov za blago in storitve oz. 40.000 evrov za gradnje (peti odstavek 24. člena ZJN-2, prvi odstavek 4. člena ZPVPJN). Zgolj v omejenem obsegu (in sicer v obsegu uporabe ZJN-2 – drugi odstavek 20. člena) se pravno varstvo zagotavlja pri oddaji storitev iz Seznama storitev B .
Preberite:
Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila (zoper objavo naročila, zoper razpisno dokumentacijo, zoper odločitev o oddaji naročila pa tudi zoper vse vmesne faze postopka – npr. zoper odpiranje ponudb itd.), zoper vsako ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva (ali bi lahko vplivalo) na oddajo javnega naročila.
Postopek pravnega varstva lahko v javnem interesu začnejo zagovorniki javnega interesa (v praksi takšnih zahtevkov skorajda ni), praviloma pa ga vložijo bodisi potencialni ponudniki oz. kandidati (zoper razpisno dokumentacijo …) bodisi ponudniki (kandidati), ki se ne strinjajo z izidom postopka oddaje javnega naročila (odločitvijo o oddaji naročila oz. o priznanju sposobnosti). Zakon ob tem določa, da lahko revizijski zahtevek vloži oseba, ki izkazuje t. i. aktivno legitimacijo, tj. interes za dodelitev naročila ter nastanek oziroma možnost nastanka škode.
Interes za dodelitev naročila pred potekom roka za oddajo ponudb izkazuje vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost (katero od dejavnosti), ki je predmet javnega naročila. Po poteku roka za oddajo ponudb izkazuje interes za dodelitev naročila tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo. Nastanek škode oz. možnost njenega nastanka pa izkazuje tista oseba, ki izkaže, da je v postopku prišlo do kršitev, ki bistveno vplivajo na njen položaj v postopku oddaje javnega naročila oz. možnost pridobitve naročila. Poenostavljeno povedano je v fazi pred potekom roka za oddajo ponudb aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka praviloma treba priznati osebi, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet naročila, in ki z revizijskim zahtevkom izkaže, da ji npr. razpisna dokumentacija (oz. katero od njenih določil) neupravičeno onemogoča oddati ponudbo (zaradi nesorazmernih, diskriminatornih pogojev ipd.) ali pa jo neupravičeno postavlja v neenakopraven položaj z drugimi ponudniki glede možnosti pridobitve naročila (npr. zaradi nezakonito določenih meril). Po poteku roka za oddajo ponudb pa je aktivno legitimacijo praviloma treba priznati ponudniku (tj. osebi, ki je oddala ponudbo), katerega položaj v postopku oddaje javnega naročila bi se v primeru ugoditve njegovemu revizijskemu zahtevku izboljšal na način, da bi takšnemu ponudniku lahko bilo (moralo biti) dodeljeno javno naročilo. Tako bo npr. za vložitev revizijskega zahtevka praviloma aktivno legitimiran najugodnejši ponudnik, katerega ponudbo pa je naročnik izločil kot nepopolno – če bi v revizijskem zahtevku zatrjeval, da njegova ponudba popolna, zahtevku pa bi bilo ugodeno, bi bilo javno naročilo namreč dodeljeno njemu. Aktivno legitimacijo bo izkazoval tudi ponudnik, katerega ponudba je bila po merilih za izbor uvrščena na drugo mesto, če bo v revizijskem zahtevku zatrjeval, da je ponudba najugodnejšega (izbranega) ponudnika nepopolna in bi morala biti izločena – če bi bilo njegovemu revizijskemu zahtevku ugodeno, bi bilo tudi v tem primeru javno naročilo dodeljeno njemu. Ni pa npr. mogoče aktivne legitimacije priznati četrouvrščenemu ponudniku, ki v revizijskem zahtevku zatrjuje zgolj nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi nepopolnosti ponudbe drugo- in tretjeuvrščenega ponudnika, za kateri je naročnik ravno tako ugotovil, da sta popolni. Tudi če bi bilo njegovemu revizijskemu zahtevku ugodeno in bi bila ponudba izbranega ponudnika izločena, javno naročilo namreč ne bi bilo dodeljeno njemu, temveč drugo- oz. tretjeuvrščenemu ponudniku (opozoriti velja, da je položaj drugačen, kadar naročnik v postopku preverja zgolj popolnost najugodnejše ponudbe – v tem primeru za priznanje aktivne legitimacije zadostuje, če vlagatelj izpodbija že to ponudbo; v postopku pravnega varstva namreč ni mogoče preverjati zakonitosti ravnanj, ki jih naročnik v postopku sploh ni izvedel – npr. preverjati popolnost drugih ponudb). Aktivne legitimacije pa ne izkazuje niti ponudnik, katerega ponudbo je naročnik izločil, ta pa v revizijskem zahtevku ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe, temveč zgolj, da bi morale biti (čeprav iz drugih razlogov) izločene tudi vse druge ponudbe. Takšnemu ponudniku namreč tudi v primeru ugoditve revizijskemu zahtevku v konkretnem postopku oddaje javnega naročila to ne bi moglo biti dodeljeno (zgolj hipotetična možnost, da bi mu to lahko bilo dodeljeno v morebitnem kasnejšem postopku, za priznanje aktivne legitimacije ne zadostuje).
Predrevizijski postopek (tj. postopek pravnega varstva pred naročnikom) se začne z vložitvijo revizijskega zahtevka, ki mora biti vselej vložen pri naročniku. Vlagatelj lahko revizijski zahtevek vloži neposredno pri naročniku, ga pošlje po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali pa ga vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z ustreznim informacijskim sistemom. V primeru neposredne vložitve se revizijski zahtevek šteje za vložen s trenutkom naročnikovega prejema. V primeru pošiljanja revizijskega zahtevka po pošti se za datum predložitve zahtevka naročniku (datum vložitve) v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, šteje datum, ko je bil revizijski zahtevek oddan na pošto.
Revizijski zahtevek zoper obvestilo o javnem naročilu ali razpisno dokumentacijo se lahko vloži v osmih delovnih dneh od dne objave javnega naročila ali njene spremembe (del objave je tudi razpisna dokumentacija). V primeru sprememb ali pojasnil razpisne dokumentacije začne navedeni rok teči z dnem zadnje spremembe ali pojasnila. Tovrstnega zahtevka za revizijo pa, razen izjemoma, ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb.
Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve, razen v primeru naročil male vrednosti, ko je revizijski zahtevek treba vložiti v petih delovnih dneh od prejema odločitve.
Iz določil petega odstavka 5. člena ZPVPJN izhaja, da zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Če vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku, vloženem zoper določila razpisne dokumentacije, objave ali povabila k oddaji ponudb, navaja kršitve, na katere naročnik s postavitvijo ustreznega vprašanja oz. opozorila ni bil predhodno opozorjen prek portala javnih naročil (bodisi od vlagatelja bodisi od drugega subjekta), obravnava takšnih kršitev ni dopustna.
ZPVPJN v 16. členu določa, da v primeru, če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. V predrevizijskem in revizijskem postopku pa se ravno tako ne presoja dejanj, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev.
V 25. členu ZPVPJN pa je določeno, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. V praksi navedeno pomeni, da vlagatelj v revizijskem zahtevku, vloženem zoper odločitev o oddaji naročila, praviloma ne sme zatrjevati nezakonitosti določb razpisne dokumentacije. S tem v zvezi velja posebej opozoriti, da naročnik v primeru, če so v sicer pravočasno vloženem revizijskem zahtevku zoper odločitev o oddaji naročila podane navedbe, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, takšnega revizijskega zahtevka ne bo zavrgel (saj je zahtevek pravočasen, prepozne so le navedbe), temveč ga bo zavrnil, pri čemer pa se do prepoznih navedb ne bo vsebinsko opredeljeval.
Zahtevek za revizijo mora vsebovati sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, priloženo pa mu mora biti tudi potrdilo o plačilu takse, kot jo določa 71. člen ZPVPJN in ki znaša:
I. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo:
II. V drugih primerih (npr. zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila) znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 evrov in ne več kot 25.000 evrov.
S tem v zvezi gre posebej opozoriti, da je Državna revizijska komisija izoblikovala stališče, po katerem taksa v primeru zavrnitve vseh ponudb, izločitve vseh ponudb ali pa v primeru revizijskega zahtevka, ki je vložen po odpiranju ponudb, a pred izdajo odločitve o oddaji naročila, znaša 0 evrov. V teh primerih namreč ne obstoji »najugodnejša popolna ponudba«, od vrednosti katere bi bilo mogoče odmeriti takso.
Skladno z določili 74. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000 evrov. Navedena določba ureja višino takse za vse primere, ko ne obstoji »najugodnejša popolna ponudba«, od višine katere bi bilo sicer treba odmeriti takso, tj. za primere zavrnitve vseh ponudb, izločitve vseh ponudb, za primere, ko je revizijski zahtevek vložen po odpiranju ponudb, a pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila itd.
III. Taksa znaša 1.000 evrov, če se zahtevek za revizijo nanaša na:
Skladno z določili 90. člena ZJN-3 mora naročnik v odločitvah o ne/oddaji javnega naročila ponudnike in kandidate opozoriti o možnem pravnem varstvu ter navesti:
Posledice vloženega revizijskega zahtevka
Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen v izjemnih primerih, ki jih določa prvi odstavek 17. člena ZPVPJN. Če naročnik tako npr. prejme revizijski zahtevek, ki je vložen zoper razpisno dokumentacijo, lahko navkljub vloženemu revizijskemu zahtevku izvede odpiranje ponudb in njihov pregled ter izda odločitev o oddaji javnega naročila. Do pravnomočne odločitve o revizijskem zahtevku pa naročnik ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila – kršitev te prepovedi predstavlja prekršek, pogodbo, sklenjeno v nasprotju s to prepovedjo, pa lahko doleti sankcija ničnosti.
Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Naročnik mora svoj predlog posredovati hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje (neposredovanje predloga vlagatelju je prekršek). Državna revizijska komisija bo naročnikovemu predlogu ugodila, če bo po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovila, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Državna revizijska komisije bo predlog zavrnila, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti. Posebej velja opozoriti, da Državna revizijska komisija pri odločanju o naročnikovem predlogu ne upošteva (pogostih) argumentov o neutemeljenosti revizijskega zahtevka, temveč zgolj argumente naročnikov, ki se nanašajo na javni interes in na nujnost ugoditve predlogu.
Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo (ne pa tudi kasneje) naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi ministrstvo, pristojno za finance. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema takšnega predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (o čemer sprejme sklep in nemudoma obvesti vse ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo, oz. ministrstvo za javno upravo) bodisi predlog odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (ravnanje naročnika, ki predloga ne odstopi ali ga ne odstopi pravočasno, je prekršek). Državna revizijska komisija bo predlogu ugodila, če bo po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovila, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.
Če naročnik po prejemu revizijskega zahtevka ugotovi:
ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (na doplačilo takse naročnik vlagatelja - razen v primeru napačnega pravnega pouka - torej ne poziva!).
Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve (opozorilo, da bo revizijski zahtevek zavržen). Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže.
Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve vloži pritožbo. Pritožbo se vloži pri naročniku (neposredno, po pošti …), ta pa jo mora v treh delovnih dneh od prejema, skupaj z vso dokumentacijo o postopku javnega naročanja in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, odstopiti Državni revizijski komisiji.
Če so izpolnjene navedene procesne predpostavke, naročnik revizijski zahtevek sprejme v obravnavo.
O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema tega zahtevka obvestiti ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo. Izbranemu ponudniku mora naročnik v istem roku posredovati tudi kopijo vloženega revizijskega zahtevka (neposredovanje kopije zahtevka izbranemu ponudniku je prekršek). Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik sicer ni stranka postopka pravnega varstva, ima pa v skladu s 3. členom ZPVPJN enake pravice in dolžnosti kot stranka.
Če naročnik revizijskega zahtevka ne zavrže, o njem odloči bodisi tako, da ga zavrne ali pa mu ugodi. Naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila. Če naročnik revizijskemu zahtevku ugodi, lahko ob tem delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja (razpisno dokumentacijo, odločitev o oddaji javnega naročila, …) ali pa odpravi kršitev (npr. omogoči zahtevan vpogled v dokumentacijo).
Naročnik mora svojo odločitev sprejeti, jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Če naročnik ne sprejme odločitve o revizijskem zahtevku, stori prekršek po 78. členu ZPVPJN.
Naročnik mora vlagatelja in izbranega ponudnika v pozivih za dopolnitev zahtevka za revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejme v predrevizijskem postopku, opozoriti na možna pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja.
Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema takšne odločitve vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.
Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi le delno, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora v tem primeru v treh delovnih dneh od prejema predloga vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji.
Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku (molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Tudi v tem primeru mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema predloga Državni revizijski komisiji odstopiti vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso morebitno dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Dokumentacija mora biti odstopljena v izvirniku, popolna, kronološko urejena in opremljena s popisom dokumentov v zadevi, sicer Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev. Naročnik mora dokumentacijo dopolniti v treh delovnih dneh od prejema poziva Državne revizijske komisije. Če naročnik Državni revizijski komisiji ne odstopi ali ne odstopi v roku zahtevka za revizijo ali vse dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ali o predrevizijskem postopku ali pritožbi, s tem stori prekršek po 78. členu ZPVPJN.
Vlagatelj se lahko v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.
Revizijski postopek se začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo.
V revizijskem postopku ima naročnik položaj stranke.
Državna revizijska komisija v okviru postopka opravi predhodni preizkus zahtevka, zbere procesno gradivo (naročnik in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila), po potrebi izvede razjasnjevalni sestanek ali odredi pridobitev strokovnega oz. izvedenskega mnenja, nato pa (v roku 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije, v utemeljenih primerih pa s podaljšanjem tega roka za največ 15 delovnih dni) sprejme svojo odločitev o revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija lahko revizijski zahtevek (tako kot naročnik) zavrže, ga zavrne ali pa mu ugodi.
Državna revizijska komisija lahko ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ali v šestih mesecih od sprejema te odločitve od naročnika zahteva, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, ali o ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik mora odzivno poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, ali naročnik odzivnega poročila ne predloži, začne postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti.
V okviru sodnega varstva lahko oseba, ki ima pravni interes (ponudnik, kandidat, …), in zagovornik javnega interesa uveljavljajo ničnost pogodbe ali posameznega naročila. Razloge za ničnost določa 44. člen ZPVPJN, mednje pa sodijo: sklenitev pogodbe v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika ali njegove odgovorne osebe; sklenitev pogodbe brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, ki bi ga naročnik moral izvesti; sklenitev pogodbe na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave (oz. postopka s pogajanji po prehodni objavi, v katerem ni izvedena objava), za izvedbo katerega niso izpolnjeni pogoji, neupoštevanje obdobja mirovanja, …