Naročnik lahko izvede le tisti postopek oddaje javnega naročila, ki ga, glede na vrednost naročila, dopušča zakon. Vrednosti za posamezne postopke so določene v 21. členu ZJN-3.
Kadar gre za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 evrov (za blago in storitve) oziroma nižja od 40.000 evrov (za gradnje), se ZJN-3 ne uporablja. Tudi pri oddaji teh javnih naročil pa je naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter (omejeno) načelo transparentnosti. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3. Naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi tudi seznam javnih naročil, ki so bila oddana v preteklem letu in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 evrov, brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano. Čeprav naročniki pod navedenimi vrednostnimi pragovi niso dolžni postopati po določbah ZJN-3, pa je priporočljivo, da pred oddajo vsakega naročila izvedejo analizo trga ter pridobijo več različnih ponudb, postopek oddaje naročila pa ustrezno dokumentirajo. To je navsezadnje potrebno tudi z vidika nadzora njihovega poslovanja, ki ga opravljajo različne institucije.
Kadar gre za javna naročila, katerih vrednost predmeta javnega naročila brez DDV je:
lahko naročniki za oddajo javnih naročil uporabijo postopek oddaje javnega naročila male vrednosti (47. člen ZJN-3), ki predstavlja poenostavljen postopek javnega naročanja (več o njem v nadaljevanju). Seveda lahko za oddajo naročil v navedenih vrednostnih okvirih naročnik uporabi tudi katerega od strožjih postopkov (npr. odprti postopek ali omejeni postopek), vendar pa mora v tem primeru upoštevati vse določbe zakona, ki urejajo takšen postopek. Naročnik lahko, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, izvede tudi katerega od preostalih postopkov (npr. konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji brez predhodne objave …).
Kadar gre za javna naročila, katerih vrednost predmeta javnega naročila brez DDV je:
lahko naročniki izvedejo odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji ali postopek s pogajanji brez predhodne objave. Pri tem lahko prosto izbirajo le med odprtim postopkom in omejenim postopkom s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, medtem ko lahko ostale postopke izvajajo le, če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 42., 43., 44. oz. 46. členu ZJN-3.
Določitev prave ocenjene vrednosti naročila in izbira pravilnega postopka oddaje javnega naročila je zelo pomembna, saj je kršitev teh določb opredeljena kot prekršek. Posebej je treba opozoriti, da tudi drobljenje javnega naročila z namenom izogniti se izvedbi ustreznega postopka predstavlja prekršek.
Kadar gre za javna naročila, katerih vrednost je višja od 20.000 evrov (za blago in storitve) oziroma višja od 40.000 evrov (za gradnje), morajo naročniki, kot je bilo že zapisano, izvesti enega izmed postopkov, določenih v ZJN-3. Ob tem morajo na portalu javnih naročil objaviti tudi obvestilo o naročilu, s čimer zagotovijo preglednost postopka. 22. člen ZJN-3 pa določa vrednostne pragove, pri katerih morajo naročniki obvestila objavljati tudi v Uradnem listu Evropske unije. Mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije sicer določa Evropska komisija z uredbo. Trenutno je veljavna Uredba št. 2015/2170 z dne 24. novembra 2015, ki velja od 1. januarja 2016. Opozoriti je treba, da se uredbo uporablja neposredno in je ni treba posebej prenašati v notranji pravni red držav članic. V skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZJN-3 mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, ob vsaki spremembi evropskih mejnih vrednosti te objaviti na svoji spletni strani in s tem obvestiti naročnike o trenutno veljavnih zneskih. To pomeni, da morajo naročniki spremljati morebitne spremembe uredbe in objave v Uradnem listu Evropske unije prilagajati uredbi, ne glede na vsebino 22. člena ZJN-3.
Vrednostni pragovi za objave v Uradnem listu Evropske unije so odvisni od predmeta javnega naročila (blago, storitve ali gradnje) in vrste naročnika.
V primeru naročanja blaga oziroma storitev mora naročnik poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil tista naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
V primeru naročanja gradenj je za vse naročnike na klasičnem področju določen enoten vrednostni prag, in sicer 5.225.000 evrov.
Za javne zavode torej praviloma velja, da morajo v Uradnem listu Evropske unije objavljati tista naročila blaga in storitev, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali večja od 209.000 evrov, in tista naročila gradenj, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali večja od 5.225.000 evrov.