V Uradnem listu Republike Slovenije št. 88/2023 je bil dne 10. 8. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju: ZOPNN-F).
Z namenom pravilne uporabe ustreznih šifer skladno z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19, 157/20, 191/20, 13/21, 101/21, 122/21, 145/21, 194/21, 15/22, 99/22, 117/22 in 151/22, v nadaljevanju: Uredba o enotni metodologiji) in poročanja plač v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), v nadaljevanju podajamo celotno obvestilo Ministrstva za javno upravo, katere šifre se uporabijo v konkretnih primerih ukrepov, kot jih določa ZOPNN-F in so relevantni v primeru zaposlenih v javnem sektorju.
V 15. členu ZOPNN-F je bil določen začasni ukrep na področju dela prostih dni, ki določa, da se ne glede na 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, 83/16 in 92/20), v letu 2023 kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določi 14. avgust. Glede na to, da s strani proračunskih uporabnikov prejemamo več vprašanj glede obračuna nadomestila plače oziroma plačila za delo na navedeni dela prost dan, v nadaljevanju posredujemo splošno pojasnilo.
V zvezi s prazniki in dela prostimi dnevi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] v 166. členu določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Ta pravica pa se delavcu izjemoma lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. Glede na določbo drugega in devetega odstavka 137. člena ZDR-1 ima delavec pravico do nadomestila plače za praznične in druge dela proste dni, in sicer za tiste dni in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost na dan, ko delavec zaradi opravičenih razlogov, torej tudi praznika oziroma dela prostega dne ne dela. V primeru, da pa mora delavec glede na planirano delovno obveznost delati tudi na prazničen oziroma dela prost dan, mu za ta dan ne pripada nadomestilo plače, temveč je delavec upravičen do plačila za delo, ki mu gre po pogodbi o zaposlitvi, ter do dodatka za delo na praznik oziroma dela prost dan, katerega višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (128. člen ZDR-1), za javni sektor je to Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)[2].
V primeru, da je imel zaposleni delovno obveznost na dan praznika ali drug dela prosti dan, ima pravico do nadomestila plače v obsegu, kot bi trajala njegova delovna obveznost, če bi delal. V primeru npr. 12 urne delovne obveznosti ima glede na navedeno pravico do nadomestila plače za 12 ur, v primeru 8 urne delovne obveznosti pa ima glede na navedeno pravico do nadomestila plače za 8 ur. Pojasnjujemo tudi, da mora pri izračunu skupnega fonda ur delodajalec upoštevati tudi praznike in dela proste dni, in sicer na ta način, da se te ure vštevajo v letni fond ur, saj bi jih bil javni uslužbenec dolžan opraviti, če ne bi bil zaradi praznika oziroma dela prostega dne upravičen do počitka. Javnemu uslužbencu, ki ima na takšen dan sicer planirano delovno obveznost, vendar zaradi praznika oziroma prostega dne ne dela, se te ure prav tako vštevajo v letni fond ur, kot bi dejansko delal, dobi pa le nadomestilo plače. Opozarjamo pa, da ni dopustno izključevati vnaprej planirane delovne obveznosti na praznične dni izven potreb delovnega procesa z namenom, da se delodajalec na ta način izogne višjim stroškom dela.
V nadaljevanju navajamo nekaj najpogostejših primerov v praksi:
ZSPJS v 32. členu določa, da javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, različni dodatki, med drugim tudi dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter da se višina dodatka določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Skladno s 44. členom KPJS znaša višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan 120% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, dodatek pa se obračuna le za čas, ko javni uslužbenec dela na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan. Uredba o enotni metodologiji za dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan določa šifra izplačila C111.
Ob tem dodajamo še, da se dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, med seboj izključujeta.
Upoštevaje navedeno, bo javni uslužbenec, ki je imel na dan 14. avgusta 2023 planirano delovno obveznost, pa ni delal, ker je bil ta dan z ZOPNN-F določen kot dela prosti dan, prejel za ta dan nadomestilo plače. Izplačilo nadomestila plače se izplača in poroča pod šifro B010 – praznik. Javni uslužbenec, ki je 14. avgusta 2023 delal, pa je upravičen do plačila za delo in dodatka za delo na dela prost dan, ki znaša 120% urne postavke osnovne plače (dodatek se izplača in poroča pod šifro C111).
V nadaljevanju pojasnjujemo, kakšne možnosti je imel delodajalec v javnem sektorju, da je javnim uslužbencem na dan praznika odredil prihod na delo in opravljanje dela skladno z določili ZDR-1 in Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju: uredba)[4].
Zakon o javnih uslužbencih[5] delovnega časa ne ureja, pač pa v prvem odstavku 5. člena[6] napotuje na ZDR-1. Navedena uredba ureja delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave, tj. v ministrstvih in upravnih organih[7] v sestavi ministrstva, upravnih enotah in vladnih službah, ne pa tudi za druge zaposlene v javnem sektorju. Delovni čas, delo preko polnega delovnega časa in drugi instituti (npr. pripravljenost za delo, dežurstvo ipd.) povezani z delovnim časom, so lahko v področni ali specialnih zakonih ali v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev drugače urejeni kot v ZDR-1 ali navedeni uredbi. V tem primeru mora delodajalec upoštevati specialne določbe, ki urejajo navedena vprašanja drugače od splošnih določb ZDR-1 in uredbe.
Delodajalec je lahko javnim uslužbencem dne 14. 8. 2023 na dan praznika, ko bi morali biti v skladu s pogodbo o zaposlitvi in veljavno zakonodajo prosti, za prihod na delo in opravljanje dela, začasno prerazporedil delovni čas v skladu z ZDR-1 oziroma uredbo oziroma na podlagi specialnih zakonov oziroma specialne zakonodaje, ki ga zavezuje, tako, da jim je določil na dan praznika delovno obvezo. Pri javnih uslužbencih, ki delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, je lahko delodajalec že obstoječi razpored dela, v skladu s katerim bi bili na ta dan prosti, spremenil tako, da jim je na ta dan določil delovno obvezo. Prav tako je lahko delodajalec javnim uslužbencem ne glede na to, kako imajo le-ti razporejen delovni čas (enakomerno ali neenakomerno) odredil delo preko polnega delovnega časa oziroma nadurno delo v skladu s 144. oziroma 145. členom ZDR-1, upoštevajoč prepovedi iz 146. člena ZDR-1, oziroma v skladu z uredbo[8] ali specialno zakonodajo. Javnim uslužbencem je lahko delodajalec na dan praznika odredil tudi pripravljenost na domu, na delovnem mestu, na določenem kraju, dežurstvo oziroma drugo dosegljivost v skladu z veljavno zakonodajo. Plačilo za delo v navedenih primerih določa ZSPJS, višino dodatkov pa KPJS.
V členih od 19. do vključno 29. člena ZOPNN-F ureja začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.
V 19. členu ZOPNN-F je določeno, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023, upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Kot odsotnost zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče se šteje nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, prejema nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023. V tej zvezi je določeno tudi, da pravico do ukrepa nadomestila plač delavcev zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
Upoštevaje navedeno torej neposredni ali posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov ne morejo uveljavljati povračila sredstev za nadomestila, če je bil njihov delež prihodkov iz javnih virov v letu 2022 višji od 70 odstotkov.
V zvezi s pravicami delavcev je relevanten 21. člen ZOPNN-F, ki določa, da ima delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v zakonu, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče najpozneje v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ali v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Če je delavec o okoliščinah višje sile pred uveljavitvijo tega zakona obvestil delodajalca v skladu s splošno dolžnostjo obveščanja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se šteje, da je svojo dolžnost obveščanja že izpolnil.
V zvezi z nadomestilom plače delavcu je v 21. členu ZOPNN-F tudi določeno, da to ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
V teh primerih je glede na navedeno zaposleni upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, torej v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1 (138. člen ZDR-1). Sedmi odstavek 137. člena ZDR-1 določa, da če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi veljavna šifra G088 iz Uredbe o enotni metodologiji. Nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače.
V nadaljnjih členih (od 22. do vključno 29. člena) ZOPNN-F določa pravila uveljavljanja povračila nadomestila plače s strani delodajalca. V tej zvezi vas za podrobnejša pojasnila napotujemo na spletno stran Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je pristojen za sprejem vlog delodajalcev, s katerimi ti uveljavijo pravico do povračila izplačanih nadomestil plače: Povračilo nadomestila plače zaradi višje sile - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si)
V 30. členu ZOPNN-F je določen začasni ukrep na področju plačane odsotnosti prostovoljca.
Ukrep določa, da ima ne glede na 165. člen ZDR-1 in 41. člen Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99, 56/02 – ZJU in 8/20) prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu. Izplačana nadomestila plač prostovoljcev iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija povrne v celoti.
Pri navedenem izplačilu plačane odsotnosti z dela se uporabi veljavna šifra B030 – izredni dopust iz Uredbe o enotni metodologiji.
V členih od 31. do vključno 40. člena ZOPNN-F ureja začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav, razen:
V tej zvezi vas za podrobnejša pojasnila napotujemo na spletno stran Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je pristojen za sprejem vlog delodajalcev, s katerimi ti uveljavijo pravico do povračila izplačanih nadomestil plače: Povračilo nadomestila plače zaradi čakanja na delo - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si)
V 32. členu ZOPNN-F je tudi določeno, da delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša, vendar najdlje do 31. decembra 2023. Sklep o podaljšanju ukrepa vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V 33. členu ZOPPNN-F so podrobneje navedene pravice in obveznosti delavcev:
Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo v skladu z določbami tega podpoglavja, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Delavec se mora v času začasnega čakanja na delo na podlagi tega podpoglavja na zahtevo delodajalca, poslano delavcu v pisni obliki ali po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in njegovo uporabo nalaga delodajalec oziroma v primeru nezmožnosti pisne komunikacije na drug ustrezen način, vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora delodajalec takšno zahtevo delavcu posredovati vsaj en dan pred vrnitvijo na delo.
Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
Delavec se lahko v času začasnega čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, je ne glede na prvi odstavek tega člena višina nadomestila plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1.
Višina nadomestila plače v času začasnega čakanja na delo je določena v 34. členu ZOPNN-F, in v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga določa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Tudi to nadomestilo plače, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Pri izplačilu nadomestila plače se uporabi šifra G088 po Uredbi o enotni metodologiji.
[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1, v nadaljevanju: ZDR-1.
[2] Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18 in 136/22.
[3] Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22.
[4] Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16, 40/17 in 44/19, v nadaljevanju: uredba.
[5] Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju: ZJU.
[6] Za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače.
[7] Območna enota oziroma izpostava organa je notranja organizacijska enota organa, ki je organizirana po teritorialnem načelu izven sedeža organa.
[8] Ki glede odrejanja nadurnega dela, časovnih omejitev itd. napotuje na ZDR-1.