Kar nekaj vas je povpraševalo po sodbi upravnega sodišča, vezani na presojo ustreznosti potrdil o udeležbi na izobraževanjih, seminarjih, konferencah, ki izkazujejo različne aktivnosti, ki se vrednotijo pri napredovanju v naziv strokovnih delavce na področju vzgoje in izobraževanja v skladu s Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive : Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, NPB1, 44/09, NPB2, 18/10 in NPB3 Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, 44/09 in 18/10) Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, 44/09 in 18/10).
Da ne bi prišlo pri odločitvi sodišča do napačne interpretacije, opozarjamo, da je sodišče presojalo čisto konkretno listino, konkretnega izvajalca, zato je sodbo treba brati in upoštevati za druge primere predvsem skozi splošne ugotovitve sodišča in razlago primera. V prvi vrsti je odgovoren za presojo listin ravnatelj, ki je dolžan na pomanjkljivo dokazno vrednost listine opozoriti strokovnega delavca že ob predložitvi kot dokaz izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
V sodbi UPRS Sodba II U 358/2016-16 je sodišče ugotovilo:
»10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) pogoje za napredovanje v naziv svetovalec določa v 9. členu. V naziv svetovalec lahko napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki je imel naziv mentor najmanj 4 leta, je uspešen pri svojem delu, je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 5 točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk, od tega najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena z dvema ali več točkami.
11. Glede slednjega pogoja tožnica zatrjuje, da ga je izpolnila z izvedbo referata na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu X., ki je potekal od 22. do 24. aprila 2015 v Portorožu. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci se po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti s štirimi točkami. Pri tem je pomemben tudi tretji odstavek 20. člena Pravilnika, ki določa, da če s tem Pravilnikom ni določeno drugače, se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami.
12. Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje v skladu z 20. členom Pravilnika. Kot izhaja iz 20. člena Pravilnika se z eno točko vrednotijo dodatna strokovna dela navedena v a) razdelku, dela navedena v b) razdelku z dvema točkama, v c) razdelku s tremi točkami, v č) s štirimi, v d) s petimi, v e) z osmimi in v f) z desetimi točkami. Vrednotenje posameznih strokovnih del točkovno narašča z zahtevnostjo del. Tako se npr. predstavitev plakata ali razstave na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu strokovnih delavcev izven zavoda točkuje z eno točko (20. točka a) razdelka Pravilnika), prva objava samostojnega avtorskega strokovnega članka ali petih didaktičnih nalog v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji z dvema točkama (20. točka b) razdelka Pravilnika) in prva objava avtorske raziskovalne naloge ali avtorstvo knjige s tremi točkami (4. točka c) razdelka Pravilnika). Glede na to, da je samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci vrednoten s štirimi točkami (2. točka č) razdelka Pravilnika), to kaže na to, da gre za strokovno delo visoke zahtevnosti, kar je razvidno tudi iz primerjave z drugimi strokovnimi deli, navedenimi v razdelku č). Tako so tam še npr. uvrstitev strokovnega delavca na prva tri mesta oziroma osvojitev bronaste, srebrne ali zlate plakete na tekmovanju na mednarodni ravni med predstavniki najmanj petih držav, koncertna izvedba orkestralnih oziroma vokalno-instrumentalnih del učitelja v organizaciji koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave, celovečerni solistični koncert v organizaciji državnih koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave itd..
13. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci je torej strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi tako na izvedbeni ravni kot po vsebini. Pri tem je treba poudariti, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti le samostojni referat izveden na mednarodnem kongresu ali konferenci, za mednarodni kongres oziroma konferenco pa šteje tisti dogodek, na katerem sodelujejo tri ali več držav.
14. Tožeča stranka izvedbo referata na mednarodni konferenci izkazuje s potrdilom X. z dne 24. 4. 2015 in dodatnim potrdilom iz januarja 2016, na obeh pa je navedeno, da X. potrjuje udeležbo tožnice na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu 22.-24. 4. 2015 v Portorožu z referatom Tehnična ustvarjalnost v šolskem kurikulumu v obliki projektnega učnega dela "Od ideje do izdelka"- od vrtca do fakultetnega tehniškega študija. Na poziv k dopolnitvi vloge za napredovanje je tožnica predložila vabilo na ta dogodek, iz katerega izhaja, da program vključuje razstavo projektov (v sredo), predstavitve projektnega dela ter strokovno ekskurzijo z ladjo (v četrtek), razstavo projektov in predstavitev inovativnih tujih projektov mladih raziskovalcev (v petek).
15. Ne tožnica ne X. programa tega znanstvenega posveta, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj je potekala izvedba referatov in kdo jih je izvajal, nista predložila, čeprav sta bila (oba) k temu pozvana.
16. Že prej je bilo obrazloženo, je samostojni referat na mednarodni konferenci po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika delo visoke zahtevnosti. Obče znano je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedbo konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.
17. Ničesar od tega za 16. Mednarodni znanstveni posvet v času od 22. do 24. 4. 2015 v Portorožu ni. Glede na to se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tem posvetu izvedla referat, razen tega pa navedenega dogodka ni mogoče šteti za mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bil 16. Mednarodni znanstveni posvet 22.-24. 4. 2015 v Portorožu resnično mednarodni ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ga sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.
18. K zgoraj navedenemu sodišče dodaja, da tožeča stranka tudi z navedbo, da je povzetek njenega prispevka objavljen v zborniku, ne more biti izpodbiti predmetne odločitve, saj ta kratka (šestvrstična) objava o izdelavi adventnega venčka ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat.«
Celotno besedilo sodbe je TUKAJ.