Zaposlitev za opravljanje javnih del je zaposlitev, ki ima vrsto posebnosti tako glede načina sklenitve zaposlitve, finančnih obveznosti delodajalca za tovrstno zaposlitev kot tudi glede trajanja in prenehanja pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del, zato imata ta zaposlitev ter pogodba o zaposlitvi vrsto posebnosti in omejitev. Področje urejanja javnih del v Republiki Sloveniji je na novo uredil Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40-12- ZUJF in 21/13)[1], ki je nadomestil prejšnji zakon, v katerem je bilo urejen ta ukrep aktivne politike zaposlovanja, in sicer Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006 UPB-1, 114/2006-ZUTPG, 59/2007-ZŠtip; v nadaljevanju: ZZZPB).
Javna dela so lokalni ali nacionalni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti in spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Zakon, za razliko od prej veljavne ureditve po ZZZPB, ne navaja več niti primeroma področja dela, na katerih se lahko razpišejo in opravljajo javna dela. Prej veljavni ZZZPB je namreč določal, da se javna dela organizira zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, kmetijskih in drugih programov.[2]
Z novo ureditvijo dejavnosti oziroma področij, na katerih se lahko izvaja javna dela, ta niso zakonsko opredeljena in se bodo tako določila z vsakoletnim javno razpisanim programom javnih del. Takšna ureditev izhaja iz nove zakonske umestitve javnih del v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, in sicer so javna dela poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest.[3]
Poudarek tega ukrepa je torej, da je namenjen ranljivim skupinam brezposelnih oseb in ne opredelitvi področij dela oziroma dejavnosti, na katerih se delo lahko izvaja tudi v obliki javnih del. Zaradi načina financiranja plačevanja dela posameznika, ki opravlja dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za opravljanje javnih del, pa zakon izrecno določa, da se ta ukrep izvaja zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju. V novi ureditvi je glede izvajalcev javnih del določeno, da so to praviloma neprofitni delodajalci ali javni sektor, po stari zakonodaji je bila to zahteva.[4]
Brezposelna oseba je v programu javnega dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi največ eno leto, z izjemo možnosti podaljšanja, vendar najdlje še za eno leto pri istem izvajalcu javnih del, kar je izrecno določeno v drugem odstavku 50. člena Zakona o urejanju trga dela. Za ponovno vključitev v javna dela pa se ne šteje, če je od izteka zadnje vključitve v javna dela preteklo več kot šest mesecev.
Z novelo Zakona o urejanju trga dela, ki je začela veljati s 12. 4. 2013,[5] je bila dodana v tretjem odstavku 50. člena tega zakona opredelitev, v kakšnem času od izteka zadnje vključitve v javna dela se šteje, da se je brezposelna oseba ponovno vključila v javna dela v okviru omejitev večkratne vključitve v javna dela. Po preteku šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela se torej lahko brezposelna oseba brez omejitev ponovno vključi v javna dela.
Izvajanje javnih del ter financiranje vključenih oseb v programe javnih del določi za proračunsko obdobje Vlada RS, program javnih del pa lahko sprejme tudi občina, če v celoti zagotavlja sredstva za njihovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod soglasje poda, če je predlagani program javnih del skladen z objavljenim javnim povabilom za izbiro izvajalcev javnih del. V vsakokratnem programu javnih del se določi okvirno višino sredstev, namenjeno za financiranje javnih del oziroma za plačilo dela brezposelnih oseb, vključenih v javna dela, določi se načrtovane kazalnike programa in ciljno skupino programa. Na podlagi sprejetega programa javnih del se nato objavi letne javne razpise, na podlagi katerih se opravi izbor programov javnih del v posameznem letu.
Postopek vključitve konkretne brezposelne osebe v program javnih del je naslednji:
Z brezposelno osebo, ki se vključi v program javnih del, se torej sklene pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, ki pa je kot posebne vrste pogodb o zaposlitvi ZDR-1 ne opredeljuje vsebinsko, pač pa le v 64. členu navaja pogodbo za izvajanje javnih del kot posebno pogodbo o zaposlitvi, ki se sklepa upoštevaje posebnosti, določene z zakonom, ki ureja trg dela.
Tako so posebnosti in podrobnosti te vrste pogodb o zaposlitvi določene v členih 51. do 53. Zakona o urejanju trga dela.
Posebnosti te pogodbe o zaposlitvi so vezane predvsem na plačilo oziroma višino plačila za delo, trajanje letnega dopusta in razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za javna dela je treba torej upoštevati zlasti naslednje posebnosti te vrste pogodbe:
Datum pričetka in prenehanja veljavnosti te posebne pogodbe o zaposlitvi med izvajalcem javnih del in brezposelno osebo mora biti časovno usklajen z datumi pričetka in zaključka Pogodbe o vključitvi v javno delo, ki jo je brezposelna oseba sklenila z Zavodom RS za zaposlovanje.
Glede delovnega časa ima nova zakonska ureditev bistveno spremembo glede na ureditev po ZZZPB. Po ZZZPB je bila za te pogodbe določena tudi posebna ureditev polnega delovnega časa, in sicer je bilo izrecno določeno, da se za te zaposlene kot polni delovni čas šteje 30-urna tedenska delovna obveznost. Nova ureditev na podlagi zakona o urejanju trga dela te določbe več nima, tako da tudi za zaposlene na podlagi pogodbe o zaposlitvi velja 40-urni delovni teden, določena je le izrecna prepoved, da se udeležencem javnih del ne sme nalagati opravljanja nadurnega dela. Prav tako je izrecno določeno, da je udeleženec javnih del lahko največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. Glede drugih vprašanj delovnega časa in razporejanja delovnega časa ni posebne ureditve za udeležence javnih del, zato velja splošna delovno-pravna zakonodaja enako kot za druge zaposlene pri izvajalcu javnega dela (odmori med delom, dnevni in tedenski počitek, pravila razporejanja delovnega časa itd.).
Glede pravice do letnega dopusta Zakon o urejanju trgu dela v drugem odstavku 51. člena določa pravico udeleženca javnih del do letnega dopusta, ki traja štiri tedne in v skladu z ZDR-1 tudi do morebitnih dodatnih dni letnega dopusta.[6] Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporablja določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
Udeleženec javnega dela ima tudi pravico do regresa za letni dopust po splošni delovnopravni zakonodaji, tega mu mora izplačati izvajalec javnega dela.
Pravice iz zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, upravičenci uveljavljajo na pristojnem centru za socialno delo.
Udeležencem programa javnega dela so zagotovljene pravice iz zdravstvenega zavarovanja enako kot drugim delavcem, zavarovanim na podlagi delovnega razmerja. Svoje pravice iz tega naslova udeleženci uveljavljajo v enakem postopku in na enak način, kot je to določeno za osebe v delovnem razmerju (v skladu s 137. členom ZDR-1).
Če udeležencu med trajanjem zadržanosti od dela iz zdravstvenih razlogov preneha posebna pogodba o zaposlitvi oziroma se preneha izvajati program javnega dela, mu pripada nadomestilo plače še največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju posebne pogodbe o zaposlitvi.
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo plače tudi po prenehanju posebne pogodbe o zaposlitvi - vključenosti v javno delo, dokler ni spet zmožen za delo.
Če udeležencu vključitev v program preneha ali kadar je iz okoliščin primera očitno, da dela ne bo mogel opravljati daljše obdobje (npr. zaradi nastopa porodniškega dopusta, hujše poškodbe ali bolezni), ga lahko nadomesti druga brezposelna oseba.
Plačilo za delo je opredeljeno v 52. členu Zakona o urejanju trga dela, in sicer v ustreznem deležu od minimalne plače v odvisnosti od ravni strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti za delo, ki ga udeleženec opravlja v programu javnih del.
Gre za posebno ureditev plačila za delo udeleženca javnega dela, pri čemer zakon glede morebitnih drugih elementov plače ne napotuje na splošno delovnopravno zakonodajo ali kolektivne pogodbe, ampak navedeni člen predstavlja posebno ureditev plače za to kategorijo zaposlenih.
Udeleženec javnega dela je na podlagi drugega odstavka 52. člena Zakona o urejanju trga dela upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, sredstva za te stroške pa izvajalcu javnega dela zagotavlja zavod za zaposlovanje. Izvajalec je v zvezi z delom udeleženca javnega dela dolžan voditi dnevno evidenco prisotnosti na delu in na njeni podlagi tudi obračunati plačilo za delo. Izvajalec je dolžan udeležencu javnega dela ob obračunu plače obračunati in plačati tudi prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine.
Glede na naravo dela in okoliščine na strani udeleženca, v katerih je sklenjena tovrstna pogodba o zaposlitvi, Zakon o urejanju trga dela v 53. členu določa sofinanciranje plače in drugih prejemkov in stroškov, in sicer zavoda za zaposlovanje in izvajalca javnega dela, in sicer:
Pri tem zavod praviloma zagotavlja sredstva za:
Naročniki oziroma izvajalci programov javnih del pa zagotavljajo praviloma sredstva za kritje stroškov:
Vključitev v javno delo udeležencu programa preneha v primerih, ki so določeni v 116. členu Zakona o urejanju trga dela.
V zvezi z zgoraj navedeno posebno ureditvijo prenehanja pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del je potrebno opozorilo, da je sodna praksa že oblikovala stališče, da je brezposelni osebi mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi tudi iz razlogov za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po splošni ureditvi odpovednih razlogov v ZDR-1, če ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti ali krši pogodbene obveznosti v zvezi z opravljanjem javnega dela, pa te niso izrecno navedene v zgoraj citiranem 116. členu zakona o urejanju trga dela.
Na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje je mogoče dobiti natančne informacije v zvezi z institutom izvajanja javnih del kot tudi s sprejetimi programi javnih del v posameznih proračunskih letih ter izčrpna in natančna navodila za izvajanje programov javnih del v posameznem letu. Na tej spletni strani so objavljeni tudi:
27. julija 2013 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 63/2013), s katerim so bile uveljavljene določene spremembe na področju opravljanja javnih del, torej pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del. Bistvena novost je v tem, da so na podlagi teh sprememb zakonodaje javna dela namenjena aktiviranju le dolgotrajno brezposelnih oseb in ne več vseh brezposelnih oseb, kot je veljalo do te spremembe zakonodaje. Za dolgotrajno brezposelno osebo se šteje brezposelna oseba, ki je več kot eno leto neprekinjeno prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.[7] Še vedno pa velja omejitev tudi za dolgotrajno brezposelno osebo, in sicer da je lahko v program javnega dela vključena največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela se lahko vključitev tudi podaljša, vendar najdlje za eno leto pri istem izvajalcu javnih del.
Posebna pravila vključitve v javna dela je sprememba zakona uvedla za dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki nadomestila za brezposelnost:
Med vključitvijo v program javnega dela je dolgotrajno brezposelna oseba, ki je prejemnik nadomestila za brezposelnost, upravičena do plače, izražene v deležu od minimalne plače, kot je določena v tem zakonu, in do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, ki se ji izplačujejo namesto priznane pravice do denarnega nadomestila. Če je priznana pravica do denarnega nadomestila višja od plače, ki jo prejme dolgotrajno brezposelna oseba v času vključitve v program javnega dela v skladu s tem zakonom, se ji razlika izplačuje mesečno.
Zakon vsebuje tudi prehodno določbo, na podlagi katere se postopki za priznavanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vključno s pravico vključitve v javna dela, in postopki odločanja o mirovanju pravice do denarnega nadomestila, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah zakona o urejanju trga dela, ki so uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS. Št. 63/2013).[9]
[1] Glej zlasti člene od 49 do 53 ter 116. člen Zakona o urejanju trga dela
[2] Prvi odstavek 52. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006 UPB-1,114/2006-ZUTPG, 59/2007-Z[tip; v nadaljevanju: ZZZPB)
[3] Glej 49. člen Zakona o urejanju trga dela
[4] Tretji odstavek 52. člena ZZZPB je izrecno določal, da javnih del ne smejo organizirati delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička ali kadar bi z javnimi deli na trgu povzročili nelojalno konkurenco.
[5] Glej 11. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 21/13)
[6] Glej določbe 159. do 164. člena ZDR-1
[7] Glej 1. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS. Št. 63/2013).
[8] Glej 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS. Št. 63/2013).
[9] Glej 6. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS. Št. 63/2013).