Pravica staršev do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva

Pravico staršev do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1 (Uradni list RS, št. 26/2014), in sicer v 50. členu, ki med drugim določa naslednje:

-       eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki jo pridobi pri svojem delodajalcu, na Centru za socialno delo (CSD) pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti;

-       eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev;

-       samo eden od staršev pa ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, če obstajajo razlogi, ki jih določa 30. člena ZSDP-1;

-       eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka, pri čemer se ta pravica uveljavlja pri CSD na podlagi mnenja zdravniške komisije.

ZSDP-1 določa, da v primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 50. člena ZSDP-1 delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.

ZSDP-1 določa tudi, da mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.

V povezavi z uveljavljanjem pravice do krajšega delovnega časa je treba upoštevati:

-       pravica do krajšega delovnega časa ne pripada, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu;

-       pravica do krajšega delovnega časa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu, razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu;

-       pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega preneha, če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe pravice dela po pogodbi o zaposlitvi več kot krajši delovni čas;

-       pravica do plačila prispevkov iz 51. člena ZSDP-1 preneha, če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe pravice dela v večjem obsegu kot je zavarovana iz naslova opravljanja dejavnosti;

-       pravica do plačila prispevkov iz prvega odstavka 52. člena ZSDP-1 preneha, če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe pravice dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost.

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače, o pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi stopnji krajevno pristojen CSD. O pritožbah zoper odločbe CSD odloča resorno ministrstvo.

Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja oseba najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost z dnem vložitve vloge.

Pravica do dela s krajšim delovnim časom traja do izteka v pogodbi o zaposlitvi določenega obdobja, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas od polnega, vendar ne dlje kot do tretjega leta starosti otroka oziroma do 18. leta  starosti otroka, če neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka. 
 
Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti CSD prijavi upravičenca v zavarovanje. 

 
POMEMBNO:

Pri uveljavljanju pravice do dela s krajšim delovnim časom in do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa je treba paziti na naslednje:

1. Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti je treba uveljavljati najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri CSD, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do materinskega dopusta.
2. K vlogi (OBRAZEC S-3/1) je treba priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katerega je razvidno obdobje, v katerem oseba dela krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
3. Za uveljavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom in plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost je torej treba najprej z delodajalcem skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katerega bo razvidno delo s krajšim delovnim časom, ki pa mora obsegati najmanj polovično delovno obveznost.

Pri uveljavljanju pravice do dela s krajšim delovnim časom je treba upoštevati tudi določbe  67. člena ZDR-1, ki ureja krajši delovni čas v posebnih primerih, in določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR-1 ni drugače določeno.

Tako ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, podrobneje pa te pravice urejajo ti posebni predpisi. Tudi glede pravic iz delovnega razmerja je takšen delavec v veliki meri izenačen z delavci, ki delajo polni delovni čas.

Pravico do plačila za delo ima sicer po dejanski delovni obveznosti (če dela s polovičnim delovnim časom, v polovičnem znesku), druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (tudi na primer regres za letni dopust) pa mu pripadajo tako kot delavcu, ki dela polni delovni čas, če ni z zakonom določeno drugače.

Drugače je na primer določena pravica do odmora med dnevnim delom, ki temu delavcu pripada v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar le v primeru, da dela najmanj štiri ure na dan, če dela manj, pa mu odmor med delom ne pripada. Temu delavcu tudi ni dopustno naložiti dela preko polnega delovnega časa, niti neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa.

V javnem sektorju pa je treba glede pravic delavcev, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, upoštevati še določbe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, in sicer predvsem anekse iz Uradnega lista RS, št. 40/12, ki glede regresa za prehrano določajo:

-        Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.

-        Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu.

-        Kot dan prisotnosti na delu se šteje, če delavec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu.