Vprašanje: Ali so zapisniki organov šole (svet šole, svet staršev, učiteljski in vzgojiteljski zbor) lahko javno objavljeni, npr. na spletni strani šole? Kako v takem primeru postopati z osebnimi podatki, ki so v dokumentu?

Odgovor: Uvodoma velja pojasniti, da je šola kot javni zavod zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. To pomeni, da je vsakomur, na pisno zahtevo, dolžna omogočiti dostop do informacij javnega značaja, v okviru t.i. proaktivne objave pa je dolžna v svetovni splet posredovati tudi nekatere druge informacije (glej 10. člen ZDIJZ).

Med te informacije npr. spadajo tudi programi, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje šole s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa. Iz navedene določbe ZDIJZ izrecno sicer ne izhaja, da mora šola na svoji spletni strani objavljati vse zapisnike organov šole, vendar pa je priporočljivo, da objavi tiste zapisnike, iz katerih izhajajo vsebine, ki so splošnega pomena za poslovanje šole in za pravice in obveznosti učencev ali staršev (npr. sprejeti splošni sklepi organizacijske narave, odločitve, ki imajo finančne posledice za starše). To je tudi v skladu z namenom ZDIJZ, ki v 2. členu pravi, da si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

Ob ugotovitvi, da gre pri zapisnikih organov šole lahko za informacije javnega značaja, se nadalje postavlja vprašanje, kako pravilno postopati z osebnimi podatki, ki so lahko del teh dokumentov? Če so v zapisnikih varovani osebni podatki (npr. podatki o izrečenem vzgojnem ukrepu posameznemu učencu), je treba pred javno objavo te podatke v dokumentu anonimizirati oz. prekriti na način, da posameznik na podlagi dokumenta ne bo določen ali določljiv. Pri osebnih podatkih učencev namreč ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Podobno velja za osebne podatke staršev – če so ti osebni podatki vključeni v zapisnike, jih je treba pred javno objavo zapisnikov anonimizirati, ker gre za varovane osebne podatke.

Glede osebnih podatkov učiteljev, ki so tudi lahko v tovrstnih zapisnikih, pa poudarjamo, da praviloma ne gre za varovane osebne podatke. Učitelji, ki so zaposleni v osnovnih šolah – javnih zavodih, so namreč javni uslužbenci. Na tem mestu opozarjamo na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Povedano drugače, če se osebni podatki učiteljev v zapisnikih pojavljajo v zvezi z opravljanjem njihovega dela, ti podatki niso varovani osebni podatki, ker obstaja zakonska podlaga, ki določa, da jih lahko posredujemo javnosti.

Takšno stališče je večkrat zavzel tudi Informacijski pooblaščenec in je v skladu s t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti.