Vprašanje:

Zaposlili bomo delavko učiteljico podaljšanega bivanja (tarifni razred VII/2, plačna podskupina D2 PR 30-35), do zdaj je bila delavka zaposlena na delovnem mestu skupinski habilitator F017008, tarifni razred VII/2, in je napredovala za 1 plačni razred, trenutno je v 32. plačnem razredu. Zanima nas, v kateri plačni razred jo lahko uvrstimo?

Odgovor:

Glede na to, da sta obe delovni mesti v istem tarifnem razredu, to je VII/2, se za določitev plače na novem delovnem mestu uporablja določbe prvega odstavka 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ...

Delovni mesti pri prejšnjem delodajalcu in novem delodajalcu sta torej v istem tarifnem razredu, torej se za zasedbo obeh zahteva enako raven (po starem: stopnja) izobrazbe, vendar pa sta delovni mesti v različnih plačnih skupinah oziroma plačnih podskupinah, torej naj bi bili različni po vsebini nalog, ki se jih opravlja na teh delovnih mestih. Delovno mesto učitelja je v plačni skupini oziroma podskupini D2 (predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci), delovno mesto skupinski habilitator pa plačni skupini oziroma podskupini F1 (delovna mesta na področju socialnega varstva, F1 – strokovni delavci). Upoštevaje dejstvo istega tarifnega razreda, vendar različnih plačnih skupin oziroma podskupin, delavka po samem zakonu nima pravice do prenosa doseženega števila napredovanj, torej enega napredovanja, da bi bila uvrščena v 31. plačni razred, lahko pa se ji ta en razred napredovanja prizna in prenese napredovanje za en plačni razred po odločitvi delodajalca, in sicer če presodi in v pogodbi o zaposlitvi navede , da gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta glede na naloge in opravila obeh delovnih mest. Prvi odstavek 20. člena ZSPJS namreč določa:

"1) Če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah."

Če glede na naloge na sedanjem in novem delovnem mestu ne morete ugotoviti in zagovarjati istovrstnosti oziroma sorodnosti delovnih mest, delavka ne more prenesti enega razreda napredovanja in se jo uvrsti v osnovni plačni razred, to je 30. PR.

Obstoja pa še ena možnost določitve višjega plačnega razreda, kot je osnovni plačni razred novega delovnega mesta, in sicer možnost uvrstitve v največ 5. plačni razred novega delovnega mesta (torej uvrstitev v plačni razred od 31 do 35), in sicer na podlagi pridobitve soglasja za uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. To možnost se lahko uporabi, če menite, da so za to posebej utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na njene kompetence, usposobljenost, delovne izkušnje za opravljanje nalog na novem delovnem mestu, in za višjo uvrstitev pridobite soglasje pristojnega organa iz drugega odstavka 19. člena ZSPJS, v vašem primeru resorno pristojnega ministra.

Drugi odstavek 19. člena ZSPJS namreč določa:

"Če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred kot ga je možno doseči z napredovanjem. Soglasje za uvrstitev podajo:

- za javnega uslužbenca, zaposlenega v organih državne uprave, vlada,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je država, pristojni minister,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, pri katerih je ustanovitelj lokalna skupnost, financer pa država, župan v soglasju s pristojnim ministrom,

- za javnega uslužbenca, zaposlenega v upravi pravosodnih organov, predsednik Vrhovnega sodišča oziroma generalni državni tožilec,

- za javne uslužbence, zaposlene v javnem zavodu RTV Slovenija, Programski svet javnega zavoda.

Kot že navedeno, se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS plačo ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob napredovanju v naziv ali višji naziv določi na način, da se javnega uslužbenca uvrsti v največ 5. plačni razred delovnega mesta in ne, kot nekateri zmotno razlagajo to določbo, za pet plačnih razredov višje od sedanje plače, torej največ pet plačnih razredov dodatno na že doseženi plačni razred javnega uslužbenca. Konkretno to pomeni, da če je konkreten javni uslužbenec že dosegel drugi plačni razred delovnega mesta, se mu na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS lahko doda še največ 3 plačne razrede. Če pa je javni uslužbenec že v 5. ali višjem plačnem razredu delovnega mesta, pa se mu na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS niti ne na kakšni drugi pravni podlagi plačnega sistema javnega sektorja ne more več dodajati plačnih razredov. Sam zakon sicer nima posebnih določb o kriterijih oziroma merilih, za koliko plačnih razredov (do največ 5. plačnega razreda delovnega mesta, ne glede na to ali se delovno mesto opravlja v nazivih ali ne) posamezniku z uporabo možnosti določitve plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS (in predhodno pridobljenega soglasja v tem členu določenega organa) določiti višjo plačo. Smiselno pa je, da se mu ne določi višjega plačnega razreda, kot bi ga lahko dosegel z napredovanjem vsake tri leta, če bi že ves čas delal na tem delovnem mestu. V konkretnem primeru to pomeni povišanje plače za en plačni razred.

Glede na navedeno,  e menite, da gre za istovrstne oziroma sorodne naloge na obeh delovnih mestih, je bolj smiselno, da se ji prizna en plačni razred napredovanja in se ji plačo na podlagi prvega odstavka 20. člena ZSPJS določi z uvrstitvijo v 31. plačni razred, kot pa da se uporabi možnost določitve plače z uvrstitvijo po drugem odstavku 19. člena, ko potrebujete tudi predhodno soglasje pristojnega ministra.

V zvezi s pridobivanjem soglasja pristojnega organa za določitev višje plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS se v praksi večkrat pojavi problem, ko pristojni organ na prošnjo oziroma predlog za izdajo soglasja reagira dokaj pozno in je še pred prejemom odgovora pristojnega organa z zaposlenim treba skleniti pogodbo o zaposlitvi. Problem nastane, ker zaposlenemu ne morete plače določiti na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS kadar koli med trajanjem delovnega razmerja, ampak le ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto in ob napredovanju v naziv oziroma višji naziv, plače pa mu v pogodi o zaposlitvi ne morate določiti na tak način, če nimate prej soglasja pristojnega organa. Glede na navedeno se plačo lahko določi v pogodbi o zaposlitvi le pogojno, in sicer, da se zaposlenemu plačo določi v pogodbi o zaposlitvi brez uporabe možnosti po 19. členu ZSPIS in pogojno, če bo pridobljeno soglasje pristojnega organa, v višini, kot je predlagana za pridobitev soglasja pristojnega organa. Če pristojni organ potem izda soglasje za določitev plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS, javnemu uslužbencu ta plača pripada od sklenitve pogodbe o zaposlitvi naprej. V vsakem primeru pa mora delodajalec za pridobitev soglasja pristojnega organa zaprositi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma pred zaposlitvijo in ne šele po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.