Kdaj lahko delavec koristi dneve izrednega dopusta (npr. zaradi selitve, poroke ...)?

25. 4. 2023 | Avtor: Tanja Bohl

Vprašanje:

Delavka se je v začetku meseca spremenila naslov. Sedaj bi rada koristila dopust. V našem vrtcu smo delavcem vedno odobrili izredni dopust ob spremembi oz. dogodku (selitev, poroka ...) in nikoli nismo teh dni zamikali, saj menim, da je prav, da se koristijo namensko bo dogodku. Ali je kje opredeljeno, kdaj naj bi se ta izredni dopust koristil?

Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) v 165. členu ureja plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin (npr. v primeru lastne poroke, smrti zakonca, staršev …), pri čemer med temi primeri sicer ne navaja tudi selitve. Je pa ta primer (torej selitev), kot razlog za odsotnost z dela z nadomestilom plače urejen v 50. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Ur. l. RS, št. 52/1994, s spremembami, v nadaljevanju: KPVIZ), in sicer je v 3. alineji prvega odstavka določeno, da delavcu v primeru selitve v drugo stanovanje pripadajo trije dnevi odsotnosti z dela z nadomestilom plače. V skladu z drugim odstavkom istega člena, delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.

Za razlago določil KPVIZ je sicer pristojna posebna komisija, pri čemer zaenkrat še ni dostopne uradne razlage omenjene določbe, ki bi podala odgovor na vprašanje, kdaj točno ta odsotnost delavcu pripada. Vseeno pa lahko pri iskanju odgovora smiselno upoštevamo komentar uvodoma omenjene določbe zakona, iz katerega pa izhaja, da je bistvo za uresničevanje pravice do plačane odsotnosti z dela iz osebnih okoliščin, da ima delavec neposredno ob nastopu teh okoliščin pravico do odsotnosti z dela. Delavec lahko to odsotnost izrabi neposredno ob nastopu primera, in ne kadarkoli pozneje.

Glede na navedeno tako menimo, da bi delavki v konkretnem primeru plačana odsotnost z dela zaradi selitve pripadala neposredno ob selitvi. To je tudi v skladu s siceršnjo prakso delodajalca, ki je tudi do sedaj omogočal plačano odsotnost neposredno ob posameznem dogodku, zaradi katerega delavcu pripada takšna odsotnost. Delavki bi torej v konkretnem primeru odsotnost pripadala ob dejanski selitvi. Kdaj točno je to bilo, nimamo podatka, vendar če je delavka v začetku meseca spremenila naslov in verjetno s tem tudi uveljavljala spremenjeno povračilo stroškov prevoza na delo, potem je smiselno sklepati, da se je takrat tudi zares preselila. Oz. če se ni, bi v tem času neupravičeno prejemala povračilo stroškov prevoza do novega naslova.

Nazaj