Napredovanja - Pravilnost napredovanja v višji plačni razred

01. 3. 2018 | Avtor: Štefka Korade Purg

Vprašanje: Pri nas je bila zaposlena učiteljica  od 1. 1. 2017 do 24. 7. 2017, za določen in polni delovni čas. S 1. 4. 2017 je napredovala za 2 plačna razreda. Le-ta ni več zaposlena v šolstvu od 24. 7. 2017.

Zanima nas, ali je bilo njeno napredovanje v 2017 izvedeno pravilno?

Podatki o ocenah, ki jih je pridobila tekom zaposlitve v drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu pred zaposlitvijo pri nas: 

  • ocena za leto 2012 (januar 2012-december 2012) = 4
  • ocena za leto 2013 (januar 2013-december 2013) = 5
  • ocena za leto 2014 (januar 2014-december 2014) =5
  • ocena za leto 2015 (januar 2015-avgust 2015) = 5
  • leta 2016 ni bila zaposlena v šolstvu, ni ocene za 2016
  • pri nas zaposlena od 1. 1. 2017 do 24. 7. 2017.

Ali prekinitev dela v šolstvu vpliva na napredovanje?

Ali štejeta v napredovalno obdobje  2012 in 2015, saj ni bila zaposlena celo leto za 12 mesecev?

Ali je pravilno napredovala v letu 2017 ali ne? Res je, da trenutno ni nobenega finančnega učinka, ker delavka sedaj ni zaposlena v šolstvu, vendar bi želeli popraviti, če je prišlo do napake.

Odgovor: Prekinitev delovnega razmerja pomeni tudi prekinitev napredovalnega obdobja. Če pa je bila oseba zaposlena kje drugje v javnem sektorju, pa se napredovalno obdobje javnemu uslužbencu ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah (drugi odstavek 8. člena uredbe).

Če je šlo za prekinitev napredovalnega obdobja, potem v letu 2017 uslužbenka ni izpolnjevala pogojev za napredovanje ...

Po ponovni zaposlitvi bi ji lahko upoštevali le dosežena napredovanja, torej število napredovanj,  če jih je že dosegla pred tem.

V zvezi z ocenami oziroma pravilnostjo ocenitve pa je treba upoštevati, da je  treba oceniti javne uslužbence, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (prvi odstavek 4. člena uredbe), če so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (tretji odstavek 4. člena uredbe).

Glede na navedeno so ocene za 2012, 2013 2014 in 2015 skladne s predpisi.

Zaključek: če je imela prekinitev delovnega razmerja, potem ne bi smela napredovati, če ni bilo prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju, potem je pravilno napredovala

Glede na to, da je javni uslužbenki že pred 1. 12. 2017 prenehalo delovno razmerje, ji višja plača ni bila izplačana, prav pa je, da stanje popravite, da ji novi delodajalec ne bi upošteval teh pridobljenih dveh plačnih razredih na novem delovnem mestu, če do napredovanja ni bila upravičena.

 

Nazaj