Ocena, če je delavec v koledarskem letu delal samo en dan

27. 11. 2024

Vprašanje:

Zaposleni je bil v preteklem letu 2023 samo en dan na delovnem mestu, ostalo v bolniškem staležu. Menim, da delavcu za koledarsko leto 2023 ocena pripada. Prav tako se v takšnem primeru ocena za to leto ne upošteva (oceno je podalo prejšnje vodstvo) in delavec lahko napreduje leto kasneje.

Odgovor:

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v prvem odstavku 4. člena določa, da se javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, oceni enkrat letno. Skladno s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe se pri postopku ocenjevanja ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

Torej je osnovno pravilo, ki ga določa Uredba za pridobitev ocene, da je javni uslužbenec v preteklem koledarskem letu opravljal delo najmanj šest mesecev, kar pomeni, da za v primeru, ko zaposleni ni opravljal dela najmanj šest mesecev, ni podlage za določitev ocene.

Uredba pa določa tudi izjeme, ko se javni uslužbenec oceni, čeprav je bil odsoten v preteklem koledarskem letu več kot šest mesecev, in sicer v naslednjih primerih: napotitev s strani delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

V konkretnem primeru bi sicer kazalo javnega uslužbenca seznaniti, da ni bilo podlage za določitev ocene in zato ta ocena na bo upoštevana pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Opozoriti pa velja, da ne zakon in ne uredba takih primerov ne urejata posebej, vendar pa je možno smiselno upoštevati tretji odstavek 16. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da delodajalec ne sme javnemu uslužbencu zagotavljati več pravic, kot jih določa zakon, podzakonski predpis in kolektivna pogodba, če bi s tem bremenil javna sredstva.

Nazaj