Vprašanje: 22. 9. 2015 je delavec kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja – izrečen mu je bil prvi opomin, in sicer z datumom 20. 10. 2015. Letos se je kršitev ponovila, in sicer 4. 10. 2016, za kršitev smo izvedeli 14. 10. 2016. Opravljen je bil razgovor, opomin smo mu izdali 17. 10. 2016.
Ali je od prve kršitve več ali manj kot leto dni? Katere datume glede kršitev se upošteva? Datum izreka opomina ali datum kršitve? Gre za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Odgovor: Glede posredovanega vprašanja le splošno pojasnjujemo na podlagi sklepanja, da opomin pomeni pisno opozorilo pred odpovedjo.
Glede na navedene datume je od prve kršitve sicer poteklo več kot leto dni, a ker je navedeno, da je bilo pisno opozorilo izdano z datumom 20. 10. 2015, je treba ugotoviti, kdaj je bilo to pisno opozorilo delavcu vročeno, saj se rok enega leta šteje od prejema pisnega opozorila. Če je bila vročitev opravljena z istim datumom, potem je bila kršitev 4. 10. 2016 znotraj enoletnega časovnega razpona.
ZDR-1 namreč v prvem odstavku 85. člena določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Delodajalec ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že ob prvi kršitvi obveznosti s strani delavca. Namreč, če gre za posebej hude kršitve delovnih obveznosti, ima delodajalec skladno s 110. členom ZDR-1 pod predpisanimi pogoji na razpolago izredno odpoved.
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora torej delodajalec najprej pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Navedeno pisno opozorilo mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.
Kot že rečeno ima pisno opozorilo časovne omejitve: redna odpoved v primeru ponovne kršitve obveznosti s strani delavca je dopustna, če se ponovna kršitev zgodi v enem letu od prejema pisnega opozorila (kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi tudi drugačen časovni rok učinkovanja pisnega opozorila, vendar ne daljši kot dve leti). V zvezi s tem je torej treba preveriti Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, in sicer v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Prav tako mora delodajalec, če delavec tako zahteva, o nameravani redni odpovedi iz krivdnega razloga pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka; če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.
Redno odpoved iz krivdnega razloga mora delodajalec podati v predpisanem roku:
Po poteku teh rokov se razlog, zaradi katerega je bil začet postopek, ne more več šteti za utemeljenega in ne more več opravičevati odpoved. Če delodajalec ni reagiral v določenem razumnem časovnem roku v povezavi s krivdnim ravnanjem delavca, to pomeni, da za delodajalca navedeno ravnanje delavca ni tako nevzdržno, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.
Delodajalec mora spoštovati odpovedni rok. Za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakon določa minimalni odpovedni rok 15 dni (četrti odstavek 94. člena ZDR-1). Delavec v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga nima pravice do odpravnine. Prav tako nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost po predpisih o urejanju trga dela.