Vprašanje:
Zaposlena ima stalno prebivališče, ki je od kraja zaposlitve oddaljeno 150 km, obenem pa tudi začasno bivališče, ki je od kraja zaposlitve oddaljeno 30 km. Zaposlena zahteva izplačilo potnih stroškov od začasnega bivališča do kraja zaposlitve, vsaj enkrat na teden pa tudi iz kraja stalnega prebivališča. Ali je do tega sploh upravičena?
Odgovor:
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela je v javnem sektorju urejeno v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, Uradni list RS, št. 88/21. Vsi aneksi v enakem besedilu določajo, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra. Razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo kilometrine se določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«. Kraj, iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, je naslov v kraju stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.
Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela. Za obračun kilometrine se upošteva cena bencina, ki jo ministrstvo, pristojno za javno upravo objavi na svoji spletni strani.
Javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javni uslužbenec poda pisno izjavo, ki vključuje naslednje podatke:
Vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.
Glede zahteve za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela z naslova stalnega bivališča pa je treba opozoriti na Razlago Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21; v nadaljnjem besedilu: Aneks h KPND), objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2022, glede povračila stroškov prevoza po prvem in drugem odstavku 5. člena, po prvem odstavku 6. člena ter po prvem odstavku 7. člena Aneksa h KPND.
Razlaga se glasi:
»Prvi in drugi odstavek 5. člena ter prvi odstavek 6. člena Aneksa h KPND je treba razumeti tako, da se javnemu uslužbencu, ki to navede v pisni izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz prvega odstavka 7. člena Aneksa h KPND, povrnejo stroški prevoza na delo in z dela z različnih naslovov, tj. naslova stalnega bivališča ali naslova začasnega bivališča, s katerih javni uslužbenec dejansko prihaja na delo oziroma kamor odhaja z dela in na njih zakonito prebiva v skladu zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ne glede na število prihodov s posameznega naslova bivališča in odhodov na posamezen naslov bivališča. Če se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela z naslova, ki ni stalno ali začasno bivališče, je upravičen do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela s tega naslova, in sicer za dneve, ko se na delo in z dela dejansko vozi s tega naslova in le, če je ta naslov bližje delovnemu mestu kot naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča.
Prvi odstavek 7. člena Aneksa h KPND je treba razumeti tako, da mora javni uslužbenec, ki v pisni izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela navede dva ali več naslovov, s katerih prihaja na delo in z dela, navesti tudi podatek o tem, kolikokrat in na katere dneve prihaja na delo z določenega naslova oziroma se vrača z dela na določen naslov«.
Ker je vsebina vseh aneksov enaka, velja za vse tudi navedena razlaga, ki pomeni, da je mogoča kombinacija stalnega in začasnega bivališča ter naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta naslov bližje delovnemu mestu kot naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča.
To pomeni, da mora javna uslužbenka ustrezno izpolniti izjavo in navesti naslove, s katerih prihaja na delo ter podatek o tem kolikokrat in na katere dneve prihaja na delo z določenega naslova oziroma se vrača z dela na določen naslov.