Zanima me, kako je z izplačilom solidarnostne pomoči zaradi izpada dohodka zaradi daljše bolniške odsotnosti. Delavka je uvrščena v 25. plačni razred. Delavka je od konca avgusta 2023 do začetka novembra 2023 bila nezmožna za delo, nato do začetka decembra 2023 je bila zmožna za delo v skrajšanem delovnem času (4 ure) in nato do 22. 3. 2024 nezmožna za delo. Komisija je nato odločba prekinila s 22. 3. 2024. S 25. 3. je delavka ponovno bila na bolniškem staležu, ki se je prekinil 5. 4. 2024. Od 8. 4. dalje je koristila dopust, nato pa od 15. 4. do 3. 5. ponovno bila v bolniškem staležu.

V letu 2023 je že prejela solidarnostno pomoč, in sicer v mesecu aprilu 2023 (saj je bila bolniško odsotna tudi še od januarja do konca marca 2023).

Prosim za odgovor, ali ji v letu 2024 pripada solidarnostna pomoč.

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v 102. členu ureja solidarnostno pomoč in določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:

• smrt delavca ali ožjega družinskega člana,
• težja invalidnost,
• daljša bolezen,
• elementarne nesreče ali požari.

V zvezi s solidarnostno pomočjo, ki v letu 2024 znaša 696,27 evra, je treba upoštevati še:

• ­Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 40/12, ki v 13. členu določa, da je delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.
• ­Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 46/13, ki v 5. členu določa, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 % višja solidarnostna pomoč. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 % minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.
• ­Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 88/21, ki v 11. členu ureja solidarnostno pomoč za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa in določa, da ne glede na drugi odstavek 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) je član reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, upravičen do izplačila višje solidarnostne pomoči, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz 102. člena KPVIZ, ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

V zvezi s solidarnostno pomočjo v primeru daljše bolezni je treba upoštevati še razlago KPND glede solidarnostne pomoči, iz katere izhaja naslednje:

• Solidarnostna pomoč pripada delavcu v primeru daljše bolezni, zaradi katere je delavec začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika.
• ­Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno.
• ­Do solidarnostne pomoči iz razloga – “daljša bolezen” – je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu.