Vprašanje: Ali zaposlenim v kuhinji, čistilkam in hišniku pripadajo dodatni dnevni dopusta (delo v hrupu, vročini,  prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer)?

Odgovor: Delodajalec mora javnim uslužbencem (tudi zaposlenim v kuhinji, čistilkam in hišniku) določiti število dni dopusta na podlagi meril in kriterijev iz kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca. Če je to šola, potem je treba upoštevati Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki v 47. členu vsebuje merila in kriterije za določanje števila dni letnega dopusta. O tem koliko dni letnega dopusta in glede na katere pogoje bo letni dopust določen, pa odloča delodajalec oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca - v šoli je to ravnatelj ...

Kolektivna pogodba glede hrupa, vročine, prahu in vlage določa, da delavcu pripada letni dopust za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi, oziroma pod vplivom vremenskih razmer – 3 dni. Če so ti pogoji izpolnjeni in delavec opravlja delo v takih pogojih, potem mu tudi letni dopust pripada, ali so pogoji izpolnjeni, pa mora presoditi delodajalec.

MVI (takrat kot MIZŠ) je pred leti izdalo okrožnico na temo teh dni dopustov.

Ker kolektivna pogodba določa fiksno 3 dni, piše namreč, da se delavcu letni dopust poveča za 3 dni za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi, oziroma pod vplivom vremenskih razmer, mu je zato treba določiti 3 dni, če so izpolnjeni pogoji, upoštevati pa je treba tudi omenjeno okrožnico MIZŠ, v kateri je navedeno, da se ti pogoji upoštevajo v primeru, če delavec v takšnih pogojih delajo pretežni del delovnega časa, presežene vrednosti pa morajo biti tudi uradno izmerjene in morajo presegati dovoljeno mejo emisij. Če je ta pogoj izpolnjen, potem delavcu pripada dopust v trajanju 3 dni.