Vprašanje: Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-NPB16) v 152.b členu (mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja) določa o pravici do suspenza pogodbe. Za koliko časa (leto, dve, tri) lahko učitelj zaprosi za mirovanje pravic iz delovnega razmerja. Ali mora v prošnji navesti razlog? Ali se upošteva tudi 53. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013; ZDR-1)?
Odgovor: Uvodoma je najprej treba pojasniti, da je učitelj javni uslužbenec, torej oseba, ki ima sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju, njegov delodajalec je javni zavod, pravice in obveznosti delodajalca pa izvršuje poslovodni organ, torej ravnatelj.
Vendar pa je treba upoštevati, da Zakon o javnih uslužbencih ZJU (Uradni list RS, št. 63/07-UPB3, 65/08 in 40/12) za celoten javni sektor velja le v prvem delu, torej prvih 21 členov, drugi del zakona pa velja za državne organe in občine.
Upoštevaje navedeno torej učitelj ne more zaprositi za mirovanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi 152. b člena ZJU.
Za urejanje delovnih razmerij se za učitelje uporablja predvsem ZDR-1, pa tudi kolektivna pogodba za vzgojo in izobraževanje ter področni zakon (ZOFVI).
V primeru, ki ga navajate, bi učitelj lahko zaprosil za suspenz pogodbe o zaposlitvi na podlagi 53. člena ZDR-1, ki med drugim v prvem odstavku določa, da je suspenz pogodb o zaposlitvi možen tudi v drugih primerih (torej razen tistih, ki jih že določa ZDR-1), ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.
Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. V času suspenza pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati - le začasno se ne izvršujejo medsebojne pravice, zato je tudi delodajalec v tem času ne more odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.
Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.
Suspenz pogodbe pomeni, da se določen čas pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi ne izvršujejo, in sicer dokler ne preneha določena okoliščina, zaradi katere je začasno onemogočeno delo delavca. Nekatere okoliščine za suspenz pogodbe določa že ZDR-1 (na primer prestajanje zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega in varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih delavec ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, v primerih služenja različnih vojaških, civilnih in policijskih obveznosti ali v primeru pripora).
Lahko pa se stranki pogodbe o zaposlitvi dogovorita za suspenz pogodbe, kar je v praksi najpogosteje v primeru daljšega izobraževanja v tujini, daljšega potovanja oziroma druge okoliščine, ki delavcu začasno preprečujejo opravljanje dela. Torej je suspenz mogoč, če se tako dogovorita stranki.