Vprašanje: Nekdanja ravnateljica je po preteku mandata razporejena na drugo delovno mesto. Sedaj pa želi izkoristiti ure, ki jih je kot ravnateljica opravila nad 8-urnim delovnikom za obdobje 5 let. Ker smo ravnatelji smo v službi večkrat po ves dan in gre za enormno število ur, prosim za razlago, ali za to obstaja pravna podlaga. Prisotnost je evidentirana, saj imamo napravo za beleženje prisotnosti v stavbi, kar pa ni podlaga za beleženje delovnega časa.

Odgovor: Glede delovnega časa tudi na področju vzgoje in izobraževanja je treba najprej upoštevati naslednje:

ZDR-1, ki v 143. členu določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko, v zvezi s tem pa v nadaljevanju določa, da se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur tedensko, če to ni drugače določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo.

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v 44. členu določa, da traja polni delovni čas 40 ur na teden.

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006), ki v 12. členu določa evidence, ki jih vodijo delodajalci, med njimi tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Natančneje je ta evidenca urejena v 18. členu, ki določa, da delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:

• podatke o številu ur,
• skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
• opravljene ure v času nadurnega dela,
• neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
• neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
• neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
• število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.

Pri tej evidenci torej ne gre za evidenco prisotnosti na delovnem mestu, ampak za evidenco izrabe delovnega časa, pri čemer je možno delo opravljati tudi izven prostorov delodajalca.

V nadaljevanju pa je v zvezi z ravnateljem oziroma ravnateljico treba upoštevati:

ZSPJS v prvem odstavku 23. člena določa, da javnim uslužbencem pripadajo naslednji dodatki:

• položajni dodatek,
• dodatek za delovno dobo,
• dodatek za mentorstvo,
• dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
• dodatek za dvojezičnost,
• dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
• dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in
• dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

V četrtem odstavku 23. člena ZSPJS pa je določeno, da ravnateljem, direktorjem in tajnikom ne pripadajo:

• položajni dodatek,
• dodatki za manj ugodne delovne pogoje,
• dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

Direktorji javnih zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, lahko izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja, zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Za ta čas jim pripada plača in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času glede na delovno mesto, na katerem se tako delo opravlja.

Skladno z 31. členom Zakona o zavodih je direktor poslovodni organ zavoda, ki organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Da je ravnatelj poslovodni organ šole, izhaja tudi iz 49.člena ZOFVI.

Skladno z drugim odstavkom 4. člena ZJU v osebah javnega prava, torej v javnih zavodih, javnih agencijah in javnih skladih, pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje poslovodni organ. Poslovodni organ lahko za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti delodajalca pisno pooblasti javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo ter z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.

Glede na to, da je ravnatelj poslovodni organ, se pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi upošteva tudi 73. člen ZDR-1, ki ureja pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo.

Drugi odstavek 9. člena ZDR-1 sicer določa, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ZDR-1, vendar pa ZDR-1 v 73. členu določa, da se lahko v pogodbi o zaposlitvi, ki jo sklepa poslovodna oseba drugače uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi:

• s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,
• z delovnim časom,
• z zagotavljanjem odmorov in počitkov,
• s plačilom za delo,
• z disciplinsko odgovornostjo,
• s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

V zvezi z delovnim časom pa je treba opozoriti, da ZDR-1 v 148. členu ureja razporejanje delovnega časa in omogoča prerazporeditev delovnega časa na način, da pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, to je referenčno obdobje, v katerem se izravnajo presežki ur.

Upoštevaje vse navedeno ni najti pravne podlage za koriščenje ur iz mandatnega obdobja 5 let. Smiselno bi bilo sicer še preveriti splošni akt, ki ureja delovni čas pri delodajalcu, ki morebiti ureja prenos presežkov ur oziroma koriščenje presežkov ur po izteku referenčnega obdobja, če je le-to določeno.