Višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor, ki določa tudi, da v delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanje samostojne dejavnosti doma ali v tujini. Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

Kot delovna doba se šteje tudi delovna doba, ko je zaposleni delal krajši delovni čas zaradi starševstva. Skladno s 50. členom  Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14,90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18) v primerih, ko starš uveljavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 50. člena tega zakona, delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.

Upoštevaje navedeno se torej v skupno delovno dobo, za katero se obračuna dodatek za delovno dobo, šteje tudi delovna doba, ko je zaposleni delal krajši delovni čas zaradi uveljavljanja pravic iz naslova starševstva.