Vprašanje: V javnem zavodu imamo zaposlene javne uslužbence za določen čas, in sicer iz različnih razlogov, za nadomeščanje javnih uslužbenk, ki so odsotne zaradi bolezni oziroma so na porodniškem dopustu, za izvajanje nalog na projektu in zaradi povečanega obsega dela. Zanima nas, ali drži, da tem javnim uslužbencem po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripada odpravnina?

Odgovor: Glede na to, da se vprašanje nanaša na javne uslužbence v javnem zavodu, je treba pri odgovoru na vprašanje glede pravice do odpravnine upoštevati določbe ZDR-1. ZDR-1 namreč res določa, da v nekaterih primerih tudi javnemu uslužbencu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ob prenehanju pogodbe pripada odpravnina. Vendar mora biti delodajalec pozoren, saj odpravnina pripada le v nekaterih primerih. Tako na primer ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene za čas nadomeščanja javnega uslužbenca, ki je odsoten zaradi bolezni, javni uslužbenec nima pravice do odpravnine.

ZDR-1 v 79. členu ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Določa, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka v naslednjih primerih:

• s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali
• s tem, ko je dogovorjeno delo opravljeno, ali
• s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha veljati tudi, če se pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1.

ZDR-1 določa, da ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razlogov, ki jih ureja prvi odstavek 79. člena, pravico do odpravnine. Vendar je treba upoštevati tudi izjeme, in sicer ZDR-1 prav tako določa, da pravice do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec nima:

• ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, in
• ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Osnova za odmero odpravnine je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Višina odpravnine je določena glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, in sicer ZDR-1 določa, da ima delavec:

• ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za eno leto ali manj, pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove za odmero odpravnine,
• ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za več kot eno leto, pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove za odmero odpravnine, povečane za sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela.

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev glede sklepanja pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot to ureja 55. člen ZDR-1.

Delavec nima pravice do odpravnine, če delavec in delodajalec med trajanjem ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.