Vprašanje: Javni uslužbenec v javnem zavodu je prejel opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V pisnem dokumentu so navedene nekatere kršitve in napoved, da mu bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če se kršitve ponovijo. Ali ima takšno opozorilo podlago v zakonu oziroma ali je lahko takšno opozorilo podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Odgovor: Navedeno pisno opozorilo temelji na 85. členu ZDR-1, ki ureja delodajalčeve obveznosti pred odpovedjo in določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi,

če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila. Drugače je ta rok lahko urejen s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ko je odpoved lahko podana tudi kasneje, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na delavčev elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo katerega nalaga delodajalec.

Delodajalec namreč ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že ob delavčevi prvi kršitvi obveznosti. Če gre za posebno hude kršitve, ima delodajalec v takem primeru pod pogoji iz ZDR-1 na razpolago izredno odpoved.

V skladu z ZDR-1 mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najprej pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. To pisno opozorilo mora delodajalec podati v časovnih okvirih, ki jih določa ZDR-1, in sicer najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pisno opozorilo ima tudi časovne omejitve: redna odpoved ob delavčevi ponovni kršitvi obveznosti je dopustna, če se ponovna kršitev zgodi v enem letu od prejema pisnega opozorila, kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi tudi drugačen časovni rok učinkovanja pisnega opozorila, vendar ne daljši kot dve leti.

Pomembno je vedeti, da bo, če ta rok poteče brez delavčevih ponovnih kršitev, delodajalec moral najprej ponovno podati pisno opozorilo, če bo delavec spet kršil delovne obveznosti. Šele ob morebitni ponovni kršitvi v okviru novega roka učinkovanja pisnega opozorila mu bo lahko podal odpoved iz krivdnega razloga, če bodo izpolnjeni tudi drugi v zakonu določeni pogoji.