Vprašanje: Na šoli so učiteljice zavzele stališče, da učenci v 1. in 2. razredu ne pišejo pisnih ocenjevanj v obliki testov, saj je po njihovem mnenju to (citiram) »nepotreben stres in jim želijo pustiti nekaj otroštva«. Ko otroci pridejo v 3. razred in višje, imajo učiteljice, ki jih prevzamejo, težave z učenci, saj se vseh pisnih ocenjevanj zelo bojijo, posledično so rezultati nižji kot pri ustnem ocenjevanju. Kaj lahko stori učiteljica, ki s tem načinom dela ne strinja, ravnatelj ali starši?

Odgovor: Iz samega vprašanja ni mogoče razbrati, ali gre za teste ali zgolj za naloge objektivnega tipa. Predvidevam, da gre za zadnje. Utemeljitev učiteljic je dobronamerna, vendar je treba preveriti, ali ima potrditev v pravilniku¹⁵.

V 2. členu pravilnika je med drugim v 3. alineji zahtevano »Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred.«

V 10. členu je predpisano: »Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev.«

V 12. členu je v prvem odstavku določilo: »Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.«

Na podlagi navedenih določil ni mogoče pritrditi mnenju učiteljic, naj učenci ne bi pisali nalog objektivnega tipa z namenom ocenjevanja. Seveda pa je treba poudariti, da je učiteljica dolžna izbrati stopnji primerno ustrezno vsebino in obseg nalog, s katerimi bo učenec lahko pokazal pridobljeno znanje. Pri tem je treba učenca postopoma navajati na različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja (ustno, pisno ipd.), saj bo spreminjanje pristopov zanj tudi bolj zanimivo. Ni tudi nezanemarljivo dejstvo (pedagoški vidik), da so različnim učencem blizu različni načini izražanja znanja. Prav zato jim je treba ponuditi različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja.