Učiteljica se je pri ustnem ocenjevanju srečala z učencem, ki je kljub pozivom molče sedel in ni sodeloval. Starši trdijo, da ga v takem primeru ni mogoče oceniti. Je to res? Kaj pravi zakonodaja in šolska pravila?

Podlage v zakonodaji:

1. Zakon o osnovni šoli (ZOsn)[1] in šolska pravila (hišni red, pravila ocenjevanja posamezne šole[2]) določajo, da ima učenec dolžnost sodelovati pri pouku in ocenjevanju.

2. Zakon o osnovni šoli zahteva, da šole v okviru vzgojnega načrta šole[3] pripravijo tudi pravila šolskega reda[4], kje lahko opredelijo tudi podrobnejša pravila ocenjevanja učencev. V šolskih pravilih posameznih osnovnih šol lahko najdemo dikcijo[5], kot »Če pri ustnem ocenjevanju učenec izjavi, da ne bo odgovarjal, učitelj v redovalnico zapiše nezadostno oceno.«

Če je učenec navzoč pri ocenjevanju, a namenoma ne sodeluje, ne gre za "neocenjenega" učenca, ampak za učenca, ki ni pokazal znanja. Učitelj lahko v takem primeru to oceni kot neuspešno ocenjevanje, kar pomeni negativno oceno (običajno ocena 1).

Ocenjevanje namreč temelji na prikazu znanja. Če učenec ne odgovarja, učitelj ne more pridobiti dokazov o znanju. To se v praksi obravnava kot neizraženo znanje → kar je legitimna podlaga za negativno oceno.

PRAVILNIK o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli[6] zahteva, da učitelj upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja, uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred, pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje.[7]

Pravilnik zahteva tudi javnost ocenjevanja »z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine«. [8] »Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred (v nadaljnjem besedilu: minimalni standardi), ki so določeni v učnih načrtih«[9].

Kaj lahko na podlagi tega sklepamo?

Če učenec ne želi odgovarjati, lahko razumemo, da ni dosegel niti minimalnih zahtevanih standardov znanja. Učenec je namreč dolžan sodelovati pri ocenjevanju. Če zavestno ne sodeluje (sedi tiho, se ne premakne pred tablo, čeprav je pozvan), je to enakovredno neuspešnemu poskusu ocenjevanja.

Predlagam, da ukrep uporabite v primeru, ko učenec takšno obnašanje uporabi večkrat. Pred tem pa preverite, ali imate podlage v vzgojnem načrtu šole oziroma v šolskih pravilih. V takem primeru je dobro, da učitelj/učiteljica dokumentira okoliščine (datum, odziv učenca, število pozivov, morebitne prisotne priče). Če učenec zaradi posebnih okoliščin (npr. stiska, zdravstvene težave) ni sposoben sodelovati, naj šola vključuje svetovalno službo, ki lahko priporoči prilagoditve ali prestavitev ocenjevanja.

Tudi starše je potrebno vključiti v reševanje problema[10], še posebej, ko gre za ponavljajoče se dejanje. S starši je potrebno pretehtati, ali je res smiselno za učenca, da je neocenjen[11], ker se je pač izognil negativni oceni. Na razgovoru velja pretehtati, kakšno sporočilo so starši dali svojemu otroku, če soglašajo (ali celo podpirajo) takšen učenčev pristop k ocenjevanju.

______________________________

[1] Zakon o osnovni šoli (ZOsn). Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24.

[2] Šolska pravila ocenjevanja se uporabljajo pri ocenjevanju skupaj s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (v nadaljevanju besedila Pravilnik), s katalogi znanj/učnimi načrti posameznih predmetov/strokovnih modulov in z njimi usklajenih letnih priprav ter kriterijev.

[3] ZOsn. 60. d člen.

[4] ZOsn. 60. e člen.

[5] Potrebno se je zavedati, da neposrednega pokritja ni mogoče najti v šolskih predpisih. Zaradi pogostih tovrstnih težav v praksi so mnoge osnovne šole vključile to pravilo po vzoru srednjih šol v svoja pravila ocenjevanja. Glej vzorce na spletu.

[6] Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Uradni list RS, št. 52/13 in 63/24.

[7] Pravilnik, 2. člen.

[8] Pravilnik,4. člen, 5. alineja.

[9] 9.člen Pravilnika, 3. odstavek.

[10] Mogoče jih naj šola prijazno pozove k sodelovanju. Primer:

Spoštovani starši, obračamo se na vas v zvezi z več primeri, ko vaš otrok, kljub prisotnosti pri pouku ni sodeloval pri napovedanem ustnem ocenjevanju znanja pri predmetu.

V več primerih je bil vaš otrok ustno pozvan k ocenjevanju, vendar ni želel sodelovati – ni odgovarjal na vprašanja, ni prišel pred tablo, prav tako ni bil pripravljen pokazati znanja v pisni obliki. Učitelj je ob vsakem poskusu ocenjevanja izkazal razumevanje, učenca večkrat spodbudil in mu omogočil različne pristope, a kljub temu sodelovanja ni bilo. Opozarjamo, da gre že za ponavljajoče vedenje, zaradi katerega otrok ni pridobil ustreznih ocen, in da se lahko takšno ravnanje upošteva kot zavračanje šolskih obveznosti.

Zavedamo se, da so za takšnim vedenjem lahko tudi osebne ali čustvene stiske, zato vas vljudno vabimo, da se z razrednikom ali svetovalno službo dogovorite za skupni pogovor.

Prosimo vas za sodelovanje in podporo, saj lahko le skupaj zagotovimo pogoje za otrokovo uspešno šolsko pot.

[11] Če je učenec neocenjen ob koncu pouka pri posameznem predmetu, lahko do konca šolskega (do 31. avgusta) leta opravlja izpit iz tega predmeta (predmetni izpit).