Vprašanje 1: Dijakinja nima še veljavne odločbe, dobili smo pa priporočila klinične psihologinje za delo oz. za pisanje kontrolne naloge, kot so: podaljšan čas pisanja in uporaba formul pri matematiki. Ali šola mora počakati veljavno odločbo ali lahko upošteva mnenje klinične psihologinje?
Vprašanje 2: Starši večkrat kličejo v svetovalno službo in prosijo, da se dijakom omogočajo določene prilagoditve, kot so recimo, da imajo govorne nastope izven razreda, da imajo podaljšan čas pisanja brez veljavne odločbe ali so v postopku pridobivanja odločbe. V takih primerih mora šola počakati na veljavno odločbo?

Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Uradni list RS, št. 30/18) v prvem odstavku 2. člena določa, da šola prilagodi šolske obveznosti dijaku:

• ki se vzporedno izobražuje,
• s posebnimi potrebami, skladno z odločbo o usmeritvi,
• zaradi daljših ali pogostih odsotnostih iz zdravstvenih razlogov.

Šola lahko v skladu s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli prilagodi šolske obveznosti tudi:

• nadarjenemu dijaku,
• dijaku perspektivnemu športniku,
• dijaku vrhunskemu športniku,
• dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave,
• dijaku v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti,
• dijaku, ki prihaja iz tuje države,
• v drugih utemeljenih primerih,
• dijaku s posebnimi potrebami, poleg prilagoditev, določenih z odločbo o usmeritvi.

Razlika med obema odstavkoma 2. člena Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli je v besedi lahko. Če ima dijak odločbo o usmeritvi v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo šola mora dijaku (s posebnimi potrebami) v okviru individualiziranega programa določiti potrebne (konkretne) prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju standardov in napredovanju, medtem ko se v primeru priporočil strokovnjakov (npr. psihologov, zdravnikov, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, pedopsihiatrov, itd.) šola zaradi utemeljenih razlogov in okoliščin lahko odloči in dijaku omogoči prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja.

Zapisali ste, da dijakinja še nima veljavne odločbe o usmeritvi, iz česar izhaja, da je očitno uveden postopek usmerjanja pri Zavodu RS za šolstvo, ki še ni zaključen in za katerega ni mogoče prejudicirati, ali bo dijakinja usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali ne. Dijak šele s pravnomočno odločbo o usmeritvi pridobi status dijaka s posebnimi potrebami in šele takrat (skladno s 36. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami) tudi pravico do individualiziranega programa, s katerim se lahko določijo konkretne (potrebne) prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, ki jih samostojno določi strokovna skupina na šoli.

Navajate, da ste prejeli priporočila klinične psihologinje za delo oz. za pisanje kontrolne naloge kot so: podaljšan čas pisanja in uporaba formul pri matematiki in sprašujete, ali lahko upoštevate mnenje klinične psihologinje.

Glede na to, da dijakinja še nima odločbe o usmeritvi in s tem priznanega statusa dijaka s posebnimi potrebami, se lahko oprete zgolj na predzadnjo alinejo tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, ki dopušča, da šola lahko dijaku prilagodi šolske obveznosti tudi v drugih utemeljenih primerih. Pravilnik ne konkretizira, kaj so lahko drugi utemeljeni razlogi, iz česar izhaja, da o tem na podlagi diskrecijske pravice s sklepom odloči ravnatelj srednje šole, pri čemer mora predhodno pridobiti mnenje oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe. Sklep se vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.

Za pridobitev pravice do prilagoditev opravljanja obveznosti dijak oziroma starši mladoletnega dijaka zaprosijo s pisno vlogo, ki ji priložijo ustrezno dokumentacijo, iz katere morajo biti razvidni razlogi za prilagoditev opravljanja obveznosti dijaka v srednji šoli.

V kolikor se s sklepom odloči o pridobitvi pravice do prilagoditev, šola v petnajstih dneh po izdaji sklepa pripravi osebni izobraževalni načrt, v sodelovanju z dijakom in starši mladoletnega dijaka. Z osebnim izobraževalnim načrtom se dijaku prilagodi izvedba pouka in druge pravice ter obveznosti dijaka in šole.

Z osebnim izobraževalnim načrtom se določijo:

• pravice in obveznosti dijaka in šole,
• obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
• način in roki za ocenjevanje znanja dijaka in izpolnjevanja drugih obveznosti,
• obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
• razlogi za mirovanje oziroma prenehanje prilagoditev šolskih obveznosti,
• druge zadeve, ki bi prispevale k dijakovemu boljšemu učnemu uspehu.

Podoben odgovor velja tudi za drugo vprašanje, kadar starši kličejo v svetovalno službo in prosijo, da se dijakom omogočajo določene prilagoditve kot so recimo, da imajo govorne nastope izven razreda, da imajo podaljšan čas pisanja brez veljavne odločbe ali so v postopku pridobivanja odločbe. Starši morajo skladno z določbo 3. člena Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli vložiti vlogo, ki ji priložijo ustrezno dokumentacijo, iz katere morajo biti razvidni razlogi za prilagoditev opravljanja obveznosti dijaka v srednji šoli.