Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je z namenom celostne predstavitve instituta prepovedi in omejitev sprejemanja daril v javnem sektorju ter tolmačenja posameznih določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in Pravilnika o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril, ki ta institut urejata, pripravila novo sistemsko pojasnilo. Slednje služi kot pomoč zavezancem pri boljšemu razumevanju pravil glede (ne)sprejemanja daril v javnem sektorju in s tem pomoč pri preprečevanju nejasnosti in napak.
Novela ZIntPK-C (novela), ki je bila uveljavljena 17. 11. 2020, je s seboj prinesla nekatere pomembne novosti in spremembe tudi na področju daril, ki ga ureja spremenjen 30. člen ZIntPK. Ena pomembnejših sprememb je, da se določbe 30. člena nanašajo na vse uradne osebe, torej tudi vse javne uslužbence, za katere je to področje pred sprejetjem novele ZIntPK urejal Zakon o javnih uslužbencih. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZIntPK se poleg javnih uslužbencev in funkcionarjev med uradne osebe, uvrščajo tudi uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe ter člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, in njihovi družinski člani. Določbe, ki se nanašajo na prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril, pa z novelo veljajo tudi za gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost in so ustanovljene na podlagi zakona.
S tem, ko se je področje prepovedi in omejitev sprejemanja daril v javnem sektorju uredilo enotno za vse uradne osebe, se je odpravila tudi dotedanja razpršena in mestoma zapletena ureditev obravnavane materije.
Z novelo so se spremenile tudi mejne vrednosti daril, ki jih je dovoljeno sprejemati, in mejne vrednosti daril, o katerih je treba poročati subjektu javnega sektorja, pri katerem uradna oseba opravlja delo, oziroma Komisiji. V sezname prejetih daril, ki so jih dolžni voditi subjekti javnega sektorja, se po novi ureditvi vpisujejo darila, katerih vrednost presega 50 evrov. Na 100 evrov se zvišuje najvišja vrednost t. i. priložnostnega darila, medtem ko vrednost protokolarnega darila navzgor ni več omejena, pri tem pa vsa protokolarna darila takoj preidejo v last delodajalca/organa javnega sektorja.
Sistemsko pojasnilo je na voljo TUKAJ.